Volkswagen T5 je do zdaj prvi avtomobil, o katerem v naši rubriki pišemo drugič.
O rabljenem Volkswagnovem modelu T5, ki ga bolje poznamo pod imeni Transporter, Caravelle in Multivan, smo prvič pisali v reviji Avto magazin št. 01/2017. Takrat smo se osredotočili na modele, izdelane med letoma 2003 in 2009 in vam tudi obljubili, da bomo o modelih, izdelanih po obsežnem 'face liftu' v letu 2010, pisali kdaj drugič. Obljuba dela dolg.
Na začetku leta 2010 je Volkswagen začel prodajati temeljito osveženo peto generacijo priljubljenega kombija. Omenjena osvežitev je ljubitelje tega avtomobila precej razdelila. Prvi so bili razočarani nad tem, da so se poslovili legendarni petvaljni dizelski in šestvaljni bencinski motorji. Drugi pa so bili navdušeni nad novo, bolj avtomobilsko ukrojeno armaturno ploščo z moderno belo osvetlitvijo (ja, tiste rdeče-modre, nad katero smo se navduševali na začetku tisočletja, smo se že nekoliko naveličali), modernejšim zunanjim videzom in sodobnejšimi, bolj uglajenimi štirivaljnimi dizelskimi motorji.
Z odličnimi voznimi lastnostmi, ravno pravšnjimi zunanjimi merami, veliko prostora v notranjosti ter prostorom za do devet potnikov se zdi Volkswagnov T5 odlična izbira tako za tiste, ki potrebujejo avtomobil za prevoz oseb, kot tudi tiste, ki ga uporabljajo za delo in prevoz tovora.
Volkswagen T5 (podobno velja za predhodnika T4) je avtomobil, o katerem mehaniki ne bodo povedali veliko slabega. Predvsem zaradi pregovorne kakovosti in robustnosti. Saj ne, da se ti avtomobili ne popravljajo, a tudi po tem, ko s Transporterjem prevozite galaksijo in ne samo nekajkrat obkrožite naš planet, se bo prav vsak vijak brez težav odvil, prav vsaka sponka enostavno odpela, rezervni deli pa tako ali tako 'ležijo' po vseh skladiščih.
Štirivaljni dvolitrski dizli veljajo za zanesljive in vzdržljive motorje. Zaloga moči se stopnjuje prek modelov s 102 in 115 'konji' (vsi petstopenjski menjalnik), tisto pravo pa se začne z modelom s 103 kilovati moči (140 'konjev'). Takrat ima Transporter serijsko vgrajen šeststopenjski menjalnik (po želji tudi DSG), vožnja pa je lahko veliko bolj dinamična in predvsem – bolj avtomobilska. Ko smo že pri menjalnikih, dolgoročno je vsekakor bolj priporočljiva izbira ročnega, pri DSG-jih lahko pri velikem številu kilometrov nastanejo težave, ki pa niso nepopravljive.
Ob ogledu in med testno vožnjo nikakor ne ignorirajte pojava vibracij in zvoka motorja (nekako v stilu 'flop flop'). Najverjetneje gre za obrabo dvomasnega vztrajnika, ki ga je ob vsaki menjavi sklopke vsekakor priporočljivo zamenjati. Prav tako je treba pozornost posvetiti morebitnim zamolklim udarcem iz podvozja. Pogosto so ti posledica obrabe volanske letve, tudi pri avtomobilih z nižjim številom prevoženih kilometrov. Najmočnejši, 180-'konjski' dizelski motorji so imeli pogosto težave s tlakom olja, te pa se kažejo s trkajočim zvokom odmičnih gredi. Najverjetneje tudi vi ne boste ušli težavam, ki jih povzroča ekologija, okvare senzorjev pretoka zraka in drugih senzorjev so namreč precej pogoste. Na slabem glasu so tudi zadnje vzmeti, ki rade počijo.
Ker gre za relativno 'nove' avtomobile, težave s korozijo še niso zaznane, a pri modelih pred prenovo (2003–2009) so pogosto vidni sledovi rjavenja na standardnih mestih, torej okrog vetrobranskega stekla in pod obrobami blatnikov. Lastniki pogosto poročajo tudi o puščanju bočnih drsnih oken.
Tudi sami še kako dobro vemo, da znajo biti rabljeni T5 nepredstavljivo dragi. A tisti, ki smo tak avtomobil že imeli, vemo, da ne gre zgolj za vrednost pločevine. Gre za odnos lastnika do svojega vozila, do delovnega stroja ali pa do sopotnika v najlepših trenutkih na najlepših potovanjih. Lastniki jih imajo radi in jih tako tudi servisirajo. Zato res ni razloga, da bi kupili takega brez znane servisne zgodovine.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del