Po 15. marcu, ko ni več obvezna zimska oprema, nas na cestah vseeno lahko presenetijo zimske razmere, ki jim letne pnevmatike niso kos.
S 15. marcem se uradno končuje obdobje obvezne uporabe zimske opreme za motorna vozila. Prihajajoči pomladni dnevi sicer še ne pomenijo, da so se dokončno poslovile nizke temperature in neugodni vremenski pojavi kot so megla, poledica ali celo snežne padavine.
Čeprav vremenske razmere že pred koledarsko pomladjo morda res kažejo na to, da se je zima že poslovila, se lahko vreme hitro poslabša do razmer, ko pride celo do snežnih padavin. V snežnih razmerah pa vožnja z letnimi pnevmatikami ni priporočljiva. Zakon sicer dovoljuje menjavo zimskih za letne pnevmatike od 15. marca, vendar vreme navadno ne posluša administrativnih datumov.
Zato je smiselno z menjavo še nekoliko počakati. To velja predvsem za tiste, ki vozijo redno in vsakodnevno ter si zato ne morejo privoščiti vremenskih presenečenj. Zimske temperature v bližini ledišča se lahko pojavijo še nekaj časa, predvsem v nočnem času, v osenčenih legah, alpskih dolinah in na višjih nadmorskih višinah.
Sodobne zimske pnevmatike sicer najbolje delujejo pri temperaturah pod 7 °C, vendar brez težav prenašajo tudi občasne nekoliko višje temperature cestišča. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) zato priporočajo razmislek kdaj je smiselno zimske pnevmatike zamenjati z letnimi, in pri tem odsvetujejo naglico. Nekoliko večja obraba in minimalno višja poraba namreč ne odtehtata predvidljivosti in varnosti ob morebitnih vremenskih presenečenjih.
Kdaj je torej pravi čas za zamenjavo?
To je tudi obdobje, ko je treba resno razmisliti o trenutku prehoda na letne pnevmatike, za mnoge pa tudi čas, ko je treba razmisliti o nakupu novih. V daljšem obdobju toplega vremena najbolje služijo letne pnevmatike. S svojo zgradbo in gumeno zmesjo omogočajo bolj varno, predvidljivo in tudi varčnejšo vožnjo v toplih razmerah z visoko temperaturo asfalta.
Daljša vožnja pri visokih temperaturah namreč bistveno skrajša pričakovano kilometrino zimskih pnevmatik z mehkejšo zmesjo (tudi do 60 odstotkov). Te se lahko tudi pregrevajo, gumena zmes postane mehkejša, zato je vodenje manj natančno, vozilo pa manj odzivno na ukaze z volana. Podaljša se tudi zavorna pot - na mokri podlagi za približno 10 odstotkov pri zunanji temperaturi 26 °C in hitrosti 80 km/h .
Pričakovati je tudi višjo porabo goriva zaradi večjega kotalnega upora. Proizvajalci in strokovnjaki navajajo povečanje med 3 in 7 odstotki, ob neenakomerni obrabi in neustreznem tlaku pa lahko tudi precej več. Razlogov za menjavo je torej več kot dovolj takrat, ko se vreme ustali. Za tiste, ki vozijo manj in lahko bolje predvidijo uporabo vozila, pa je smiselno razmisliti tudi o uporabi celoletnih (t. i. all season) pnevmatik, ki predstavljajo vse boljši kompromis. A še vedno gre zgolj za kompromis.
Minimalna globina naj bo skrajna možnost
Če letne pnevmatike čakajo varno shranjene na platiščih, jih je pred montažo treba dobro pregati - predvsem morebitne (jeseni) spregledane poškodbe bočnice in seveda obrabo tekalne površine, ki je ključnega pomena za varno vožnjo. Pri zakonsko določenem minimumu globine 1,6 milimetra (kakršna mora biti po vsej površini) je pnevmatika že približno 90-odstotno obrabljena.
Zato AVP svetuje zamenjavo že prej.. Ko je globina tekalne plasti med dvema in tremi milimetri, je pravi trenutek za zamenjavo. Pri britanskem avtomobilskem klubu RAC so izračunali, da se zavorna pot na mokri podlagi skrajša kar za 44 odstotkov, če imajo pnevmatike globino 3 mm namesto zakonsko dovoljenih 1,6 milimetra - kar je dovolj zgovoren podatek.
Če bo menjavo opravil vulkanizer, bo zagotovo opozoril na morebitne pomanjkljivosti. Pri domači premontaži je smiselno globino tekalne površine preveriti s preprostim orodjem (t. i. merilnikom globine profila) ali pa tudi s kovancem za dva evra - ta se mora pogrezniti v profil do »zlatega« dela kovanca.
Za varno vožnjo tudi pravilen tlak
Ob pregledu in namestitvi je treba pozornost namenit tudi tlaku v pnevmatikah, ki mora biti predpisan (navodila proizvajalca, pogosto natisnjena tudi na nalepki na B-stebričku ob vozniku). Pravilen tlak pomeni varnejšo vožnjo, predvsem zaradi optimalnega naleganja tekalne plasti na podlago in s tem najkrajše možne zavorne poti, boljše odzivnosti vozila ter boljšega občutka na volanu. Hkrati zagotavlja tudi optimalno porabo goriva in obrabo pnevmatik.
AVP voznikom svetuje, naj tlak v pnevmatikah preverjajo vsaj enkrat mesečno in ga po potrebi prilagodijo (na primer ob večji obremenitvi vozila). Pri tem pa ne smemo pozabiti niti na rezervno pnevmatiko - če jo vozilo seveda ima.




