Ko se v vzvratnem ogledalu pojavi intervencijsko vozilo na nujni vožnji, ni časa za ugibanje.
Slovenski predpisi natančno določajo, kako se je treba odzvati na vozilo s prednostjo. Kljub temu policija vsako leto obravnava voznike, ki intervencijskim vozilom ne omogočijo proste poti nekateri pa gredo še dlje in vozila na nujni vožnji izkoristijo za hitro vožnjo za njimi.
Osrednji predpis v zvezi z vožnjami intervencijskih vozil je 101. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Ko se približuje vozilo z modro lučjo in ustreznimi posebnimi znaki, morajo drugi udeleženci takoj omogočiti prosto pot. Voznik se mora po potrebi pomakniti k robu vozišča in, če je to potrebno za neovirano vožnjo intervencijskega vozila, tudi ustaviti ob robu oziroma zunaj vozišča.
Izjemoma samo svetlobni znaki
To je pomembna podrobnost. Predpis torej ne zahteva paničnega zaviranja na mestu, ampak takšno ravnanje, s katerim vozilu s prednostjo dejansko omogočimo varen in čim bolj neoviran prehod. Voznikom vozil s prednostjo pri opravljanju nujne naloge ni treba upoštevati vseh prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti tako in s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladujejo ter ne ogrožajo drugih udeležencev ali njihovega premoženja.
Zakon dopušča, da vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo med vožnjo izjemoma uporablja samo posebne svetlobne znake, brez sirene, če je vozilo dovolj dobro vidno in je kljub temu zagotovljena varnost drugih udeležencev. Vozilo s prednostjo lahko samo z modrimi lučmi opozarja tudi na prometno nesrečo, zastoj oziroma drugo nevarnost. Pravilnik sicer določa, da mora naprava za posebne zvočne znake oddajati zvok spreminjajoče se frekvence in omogočati najmanj dva različna zvočna znaka.
Globa za »lov« znaša 500 evrov
V prometnih zastojih se pojavlja še posebej nevarna oblika objestnosti. Nekateri vozniki počakajo, da si policija, gasilci ali reševalci odprejo pot skozi kolono, nato pa zapeljejo neposredno za intervencijskim vozilom in izkoristijo prazen prostor. ZPrCP izrecno prepoveduje, da bi se voznik priključil vozilu s prednostjo, vozilu za spremstvo ali vozilu v spremstvu ali ga prehitel. Prav zaradi takšnih primerov je zakonodajalec leta 2025 sankcijo za to kršitev zaostril. Po noveli zakona je za voznika, ki se priključi takšnemu vozilu ali ga prehiti, določena globa 500 evrov in tri kazenske točke.
Tudi reševalni pas ni stvar dobre volje
Drugo pomembno pravilo velja na avtocestah in hitrih cestah. Ob ustavljanju oziroma zastoju morajo vozniki med kolonama takoj ustvariti dovolj širok reševalni pas. Vozila na skrajnem levem prometnem pasu se pomaknejo čim bolj levo, tudi prek robne črte smernega vozišča, vozila na drugih pasovih pa čim bolj desno. Bistvena beseda je »takoj«: reševalnega pasu ne začnemo ustvarjati šele takrat, ko za seboj že zaslišimo sireno. Tudi tu je bila sankcija leta 2025 zaostrena, za kršitev pravil o vzpostavitvi reševalnega pasu je novela določila 500 evrov globe in tri kazenske točke.
Koliko voznikov policija dejansko zaloti?
Policija je pri neupoštevanju pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu največ voznikov evidentirala leta 2023, ko so se ukvarjali s 104 takšnimi primeri. V istem letu je bila zabeležena tudi rast števila voznikov, ki so se pognali za intervencijskim vozilom, takšnih je bilo 22, v letih pred tem pa le približno tretjina tega števila.
