Tudi na grozečo poletno nevihto med vožnjo se je mogoče pripraviti in se ji morda celo izogniti.
Izraziti vročinski valovi pogosto s seboj prinesejo tudi popoldanske in večerne nevihte, ki lahko vključujejo tudi točo, vedno pa izjemne količine dežja in vode, ki pade na tla v zelo kratkem času. Če je zraven še toča z debelejšimi zrni, lahko postane nevarno tudi v avtomobilu – kaj šele na motorju ali kolesu.
Seveda je nemogoče povsem predvideti nevihto ali se izogniti vožnji v tistem času ali kraju. Toda s sodobnimi aplikacijami za vreme na pametnem telefonu lahko marsikaj predvidimo in dovolj natančno določimo, kje bo nevihta najbolj silovito klestila. Pri resnih opozorilih za neurje pa je smiselno premisliti ali je pot mogoče prestaviti in v tem primeru pravočasno poskrbeti tudi za varno parkiranje vozila – če seveda ni na voljo ustrezne garaže ali nadstreška. V večjih mestih nekatera nakupovalna središča ponujajo tudi takšno možnost! Sicer pa obstajajo tudi posebna prekrivala, ki učinkovito pomagajo pri manjših do zmerno velikih zrnih toče.
Kadar ni mogoče spremeniti poti ali odložiti vožnje oziroma je nevihta prehitra ali celo nepredvidljiva, so ključnega pomena pravilno delujoči brisalci s čistimi in dovolj svežimi gumijastimi metlicami, ki lahko odstranijo čim več vode v čim krajšem času z vetrobranskega stekla.
Ob nalivu včasih niti to ni dovolj, zato je v vsakem primeru priporočljivo zmanjšati hitrost in usmeriti pozornost tudi na promet za seboj. Zelo verjetno je tudi, da bo velika količina vlage, ki se znajde tudi v motornem prostoru, povzročila zarositev vetrobranskega stekla – zato je treba obvezno vklopiti klimatsko napravo, seveda z usmerjanjem osušenega, vpihovanega zraka na vetrobransko steklo.
Za čim bolj učinkovito odvajanje vode izpod pnevmatik je ključno, da so te v dobrem stanju – torej da je dezen (profil) zadostne globine. Ko je profil pnevmatike na zakonsko še dovoljenih 1,6 mm, je pnevmatika že na koncu »življenjske dobe«, zato je priporočljivo o menjavi razmisliti že prej, pri približno treh milimetrih globine.
Tako bo precej zmanjšana tudi možnost nevarnega splavanja ali akvaplaninga. Gre za pojav, ko profil ne zmore več izpodrivati vode v takšni količini, da bi pnevmatika obdržala stik s podlago – in takrat »zaplava«. Pojav je nevaren zato, ker v tem trenutku vozilo ni več vodljivo, pa tudi zavore takrat ne delujejo optimalno.
