Ob dejstvu, da so tako imenovani pick-upi v zadnjih letih postali zelo priljubljeni tudi na evropskih cestah, ter seveda tudi ob tem, da so z marsikaterega zornega kota postali vse bolj podobni klasičnim osebnim avtomobilom in prestižnejšim velikim SUV-jem, je tudi v naši rubriki napočil čas, da vzamemo pod drobnogled enega izmed najbolj prepoznavnih predstavnikov razreda. Seveda, to je Ford Ranger.
Dodatne razloge, da sem prav Rangerja kot prvega izbral za prebitje ledu v rubriki Rabljeni avto meseca, sem našel tudi v tem, da je prav Ranger med vsemi aktualnimi modeli na našem trgu s svojo zgodbo na nek način pionir tega razreda.
Ranger – kompaktni original in veliki klon
Zgodba o Rangerju se je namreč začela že davnega leta 1983, ko je ameriški Ford za ameriško in kanadsko tržišče izdelal svoj prvi kompaktni poltovornjak. Seveda pridevnik kompaktni pritiče predvsem avtomobilskim dimenzijskim standardom na drugi strani luže, za evropske razmere pa je bil Ranger vendarle ogromen avtomobil. Vseeno pa so pri Fordu kmalu zaznali zanimanje kupcev za tovrstne avtomobile tudi na evropskem tržišču, zato so se odločili, da bodo nam, nekoliko bolj skromnim Evropejcem, ponudili za odtenek manjši avtomobil.
V tistem obdobju je ameriški Ford precej veliko sodeloval z japonsko Mazdo. Predvsem v ZDA je uspešno prodajal svojega malčka, izdelanega na osnovi Mazde 121, pri nas pa smo ta avtomobil najraje kupovali kot Kio Pride. Zato je seveda razumljivo, da je za naskok na evropski trg najprej na vrata potrkal prav pri Mazdi, ki je s svojo serijo B v tistem času že preplavila praktično celoten evropski, azijski, avstralski in afriški trg.
Tako je Ford Ranger, izdelan na osnovi Mazdine serije B, v osemdesetih letih na trgih izven ZDA nastopal kot Courier (sodelovanje se je sicer začelo že v sedemdesetih letih), a na evropskih tleh je svoj dom našlo le nekaj primerkov. Omembe vreden preboj je Ranger tako naredil šele v letu 1998, ko je Mazda na trg poslala temeljito prenovljeno serijo B. Seveda se je v okviru tako imenovanega badge engineeringa sočasno z Mazdo pojavil tudi Ranger, zanimanje kupcev za tovrstne avtomobile pa se je na prehodu v tretje tisočletje močno povečalo.
Četudi Ranger ni v ničemer zaostajal za Mazdo, pa mi spomin na naše ceste pravi, da je bila Mazda pri prodaji Slovencem vendarle uspešnejša. Kdo bi vedel, morda je potrebno vzroke za to iskati v identiteti obeh modelov oziroma v tem, da so segment pickupov dotlej na naših tleh zastopali predvsem japonski proizvajalci (Mitsubishi, Nissan, Mazda). Kakor koli, Ranger je na Mazdini platformi vztrajal še več kot debelo desetletje, vse do leta 2011, ob tem pa bil deležen le ene osvežitve, seveda tudi tokrat skupaj z Mazdo, ki se je v letu 2006 iz B2500 preimenovala v BT-50.
Menjava generacije ga je izstrelila med zvezde
Prelomno leto za preboj Rangerja med najbolj priljubljene evropske pickupe je bilo torej leto 2011, ko je Ford za potrebe globalnega trga Rangerja izdelal povsem na novo. Izkušenj z izdelavo poltovornjakov Fordu vsekakor ne manjka (med drugim je njihov F150 z več kot 700.000 prodanimi vozili na leto najbolje prodajan avtomobil na ameriškem trgu), a tokrat idej in rešitev niso iskali v Ameriki, pač pa v Fordovih avstralskih razvojnih centrih. Tam so imeli tedaj prvenstveno za potrebe robustnih, vendar tudi udobnih in prestižnih poltovornjakov nared platformo z oznako T6, na kateri je nastal tudi novi Ranger, ki je hkrati in tudi zaradi tega, ker gre za samostojen model, junak naše današnje recenzije.
Kot njegov predhodnik je bil Ranger na voljo s tremi različnimi kabinami: enojno, podaljšano ter dvojno kabino s štirimi vrati. Obratno sorazmerno s podaljševanjem kabine se pri Rangerju krajša dolžina kesona in zmanjšuje nosilnost, a ker sta medosna razdalja in dolžina avtomobila vselej enaki, je potrebno pri nakupu pač skleniti nek kompromis in se odločiti za različico po vaši meri.
No, vsaj kar se tiče Evropejcev, so se ti največkrat odločili za dvojno kabino, kar seveda sovpada z dejstvom, da evropski kupci tovrstne avtomobile vendarle bolj povezujejo s trendi in aktivnim življenjskim slogom kot z realno potrebo za delo in izvajanje dejavnosti. Na nek način je to dobra novica še zlasti za kupce rabljenih vozil, saj tako ni prav težko najti solidnega in nezgaranega Rangerja.
Na zgornjem robu razreda
Seveda bi pretiraval in vas morda celo zavajal, če bi zapisal, da je Ranger v primerjavi z nekaterimi tekmeci (denimo VW Amarokom) kaj bistveno bolj udoben in vozniško dodelan avtomobil. A vendarle je potrebno omeniti neizpodbitno dejstvo, da je kabina vsakega Rangerja izdelana dobro in se boste v njej dobro počutili. V dvojni kabini bosta tudi na zadnji klopi dobro sedela dva odrasla, za tri pa bi že znalo biti malce tesno, ob tem pa na daljših vožnjah moti tudi pokončen naslon zadnje klopi.
Občutki bodo sicer veliko boljši, če boste izbrali kakšno izmed bolj prestižno opremljenih različic, kot so Wildtrak ali Raptor, kjer boste dobili usnjene sedeže, mehke obloge v kabini in tudi sodoben multimedijski center z velikim barvnim zaslonom. Na podlagi svoje lastne presoje in izkušenj s tovrstnimi avtomobili si upam zapisati, da je Ford v primerjavi z nekaterimi (Navara, Amarok) morda res za odtenek bolj špartanski in v kabino prodre nekaj več hrupa, a ko beseda nanese na robustnost in delovno sposobnost, potem težko najdem kakšnega, ki se Rangerju zelo približa.
Vsekakor je potrebno v ozir vzeti zasnovo zadnjega vzmetenja, ki ga tvori toga prema in listnato vzmetenje. Odlično za teren in velike obremenitve, za udobje pa niti ne tako zelo. Dodaten plus, zaradi katerega bi Rangerja za svoj denar osebno uvrstil med favorite, pa je prepoznaven in impozanten videz ameriških mišičnjakov.
Prav nič ne bo narobe, če si boste Rangerja kupili samo zaradi imidža ali zato, ker vam je preprosto všeč, vseeno pa bo nakup bolj upravičen in smiseln, če ga boste uporabljali tudi za tisto, čemur je namenjen. Za delo, seveda, in tukaj ima Ranger vsekakor veliko za pokazati. Od prenove v letu 2015 je bila vlečna zmogljivost s prejšnjih 3.350 kilogramov povečana na maksimalnih 3.500 kilogramov, na kesonu pa je ne glede na izbiro kabine vedno prostora za vsaj eno, do 1.300 kilogramov težko evropaleto.
Od leta 2011 se je Ranger sicer poslovil od nekaterih klasičnih terenskih pogonskih rešitev, a za vse, kar bi od takega avtomobila pričakovali, odtlej skrbi elektronika, ki ponuja različne vozne programe, samodejni vklop štirikolesnega pogona in sisteme za spuste in vzpone po strminah. Na krovu je lahko prisoten tudi reduktor prestavnega razmerja (terenski prenos) ter elektronska zapora diferenciala, ki v najtežjih razmerah močno pripomore k srečnemu koncu vaših dogodivščin.
Morda se komu vse to zdi le nepotrebna navlaka, a ko je potrebno zasneženo ali blatno strmino prevoziti s tritonsko prikolico, ne pomagajo ne amuleti in ne molitve, pač pa predvsem zmogljiv in kvaliteten pogon ter seveda prave pnevmatike.
Menim, da ste do zdaj izvedeli vse, kar morate vedeti o Rangerju, da bi se zanj lahko odločili; in če je odločitev sprejeta, potem se spodobi, da kakšno besedo ali dve zapišem tudi o tem, na kaj velja biti pri nakupu še posebej pozoren.
Izbira pravega pogonskega sklopa je ključnega pomena
Za začetek je treba vedeti, za kakšne namene boste Rangerja uporabljali. Če nameravati zadaj voziti gorsko kolo ali kros motocikel, potem bo za vaše potrebe zadostoval že manjši 2,2-litrski štirivaljni dizel z močjo od 120 do 160 »konjev« (od 92 do 118 kilovatov). Za vleko težkih prikolic ali prevoz težjih tovorov pa morate vsekakor izbrati 3,2-litrski petvaljni dizel z močjo do 200 »konjev« (147 kilovatov).
Ta je v tako veliki in težki karoseriji tudi mnogo bolj uglajen, predvsem pri speljevanju, pri višjih avtocestnih hitrostih pa tudi za odtenek bolj varčen. Hkrati naj bi bil tudi manj problematičen. Ker kupujete rabljen avtomobil, o čigar preteklem »življenju« ne veste prav vsega, je izbira ročnega menjalnika morda nekoliko manj tvegana kot pri avtomatiki.
Z ozirom na to, da gre vendarle tudi za delovni avtomobil s štirikolesnim pogonom, podroben pregled podvozja in dna vozila ne more biti odveč. Tam se namreč pogosto skrivajo sledi težkega dela, poškodb in udarnin. Posebej pozoren velja biti na zadnje polosi in vse pritikline, ki navor motorja razporejajo na zadnji kolesni par. V zvezi z okvarami teh komponent je bilo tudi nekaj vpoklicev, zato velja preveriti servisno zgodovino vozila. Pri avtomatskih menjalnikih je bil zaradi možnosti napačnih signalov računalnika in posledičnih težav pri prestavljanju v letu 2018 izveden vpoklic vozil na servis. Preverite torej, kako je s tem, saj so popravila menjalnikov vselej draga.
S prodajalcem se skušajte dogovoriti za nekoliko daljšo testno vožnjo ali pa na potovalnem računalniku vsaj preverite dolgotrajno povprečno porabo. Pri teh avtomobilih je poraba namreč ne glede na način vožnje bolj kot ne vedno enaka, in če ta presega 11 litrov, obstaja velika verjetnost napake na respiratornem sistemu motorja – največkrat gre za okvaro senzorja masnega pretoka, zaradi česar se motor tudi nekoliko težje zažene.
Pozorni bodite na morebiten ropot izpod koles in različnih zglobov ter na natančen gib prestavne ročice. Modeli z motorji Euro6 – torej tisti, ki so bili izdelani po prenovi leta 2015 – so imeli težave s katalizatorji, zaradi česar prihaja do povečane porabe tekočine AdBlue, pogosto pa se vklopi tudi opozorilna lučka za nepravilno delovanje motorja. Še posebej pri 2,2-litrskem dizlu bodite pozorni na kakršen koli nenavaden hrup iz motorja, saj so imeli ti motorji težave z oljnimi črpalkami, kar lahko privede do težjih okvar in tudi loma motorja.
Ford Ranger je brez dvoma poltovornjak pick-up, ki je zasluženo našel svoje mesto pod soncem. S svojo prisotnostjo na trgu je ne le premešal karte v svojem razredu, pač pa je s privlačno paleto modelov pokril tudi vse potrebe znotraj segmenta – od delovnega konja pa vse do »lifestyle« avtomobila za hobi in aktiven življenjski slog. O tem, ali je dovolj zanesljiv in robusten, pa velja med drugim povprašati tudi avstralske farmerje. Ti so iz Rangerja razvili pravi kult, in če prenese peščena avstralska prostranstva, ni vrag, da ne bo tudi vzpona na Nanos.
Seznam pogostih okvar
| Seznam okvar | Modeli, pri katerih se napake pojavljajo |
| Okvare MAF senzorja | 2,2 litrski dizel |
| Oljne črpalke | 2,2 litrski dizel |
| Komponente zadnjega pogona | vsi modeli |
| Programske težave modula menjalnika | modeli z avtomatskim menjalnikom |
| Težave s katalizatorji | Euro6 modeli |
Tehnični podatki
| Motor | Gorivo | Valji | Prostornina cm3 | Moč kW (KM) | navor Nm |
| 2.2 TDCI 125 | dizel | 4 | 2.198 | 92 (125) | 320 |
| 2.2 TDCI 150 | dizel | 4 | 2.198 | 110 (150) | 375 |
| 2.2 TDCI 160 | dizel | 4 | 2.198 | 117 (160) | 385 |
| 3.2 TDCI 200 | dizel | 6 | 3.198 | 147(200) | 470 |
Mere (dolžina/širina/višina/teža): 5.277–5345 mm /1.860 mm /1.815 mm /1.883–2.040 kg
Priporočamo
- Dizelski motor 3.2 TDCI