Sistem morda res deluje, a nevzdrževana klimatska naprava lahko našemu zdravju tudi škoduje.
Klimatska naprava je v zadnjih letih postala praktično obvezen del opreme avtomobilov in le stežka boste našli nov avtomobil – če seveda ne gre za gospodarsko vozilo, kjer je delež opremljenosti malenkost manjši – ki že serijsko nima vgrajene klimatske naprave. Vse bolj vroča poletja si namreč le stežka predstavljamo brez nje. A klimatska naprava še zdaleč ni namenjena izključno poletnemu hlajenju avtomobila, pač pa je uporabna skozi celo leto, tudi pozimi (ko pomaga pri razvlaževanju kabine in posledičnemu rosenju stekel) in spomladi.
Naloga klimatske naprave je v golem bistvu pravzaprav ta, da zrak, ki kroži v avtomobilu oziroma vanj vstopa od zunaj ohladi in hkrati razvlaži. To stori s pomočjo posebnega plina, ki v tekočem stanju (za kar poskrbi kompresor) steče v hladilniku podobni komponenti, kondenzatorju. Tu nato poskrbi za hlajenje zraka, ki steče skozi reže, vlaga ki pri tem nastane v samem plinu pa se nato loči in izloči v sušilnem filtru. Sam plin gre nato v uparjalnik, kjer nato iz zraka, namenjenega prezračevanju in hlajenju kabine 'posrka vso toploto. Zrak gre nato preko kabinskega filtra v samo kabino.
Kot vidimo je celoten sistem klimatske naprave relativno kompleksen, dodano pa k temu pripomore tudi dejstvo, da sistem deluje pod visokim tlakom. A ker gre za tehnologijo, ki je v avtomobilskem prostoru v bolj ali manj nespremenjeni podobi prisotna že desetletja, večjih posebnosti tudi za mehanike ne prinaša več. Kljub temu pa je njeno pravilno delovanje močno odvisno od pravilnega vzdrževanja. Kaj to pomeni so nam pojasnili v Centru mobilnosti Špan na Brezovici.
Servis klimatske naprave je na eni strani relativno poceni, saj v primeru, da je potrebno zgolj polnjenje (najpogostejših poseg, saj sistem le stežka obdrži 100-odstotno tesnjenje skozi celoten interval) in pa dezinfekcija sistema, cena posega znaša 65 evrov. Ob tem dodajajo, da je servis najbolj primerno izvajati v poletnem času oziroma ob višjih zunanjih temperaturah, saj se takrat tudi najlažje testira učinkovitost delovanja sistema. Izogibanje servisom na drugi strani lahko pripelje do zmanjšanja učinkovitosti sistema ali celo do okvare različnih komponent. Najpogosteje tako pride do okvare kompresorja zaradi prenizke količine plina v sistemu.
Na začetku smo zapisali, da je klima v glavnem uporabljana za potrebe hlajenja vozila, ne pa izključno. Še posebno je tako njena uporaba priporočljiva za posameznike s senenim nahodom. Tukaj do izraza pride predvsem filter kabine. »Kvaliteten filter klime odstranjuje cvetni prah, zrak nato potuje skozi uparjalnik, kjer se močno ohladi, kondenzira, z kondenzirano vodo se odstranjuje cvetni prah in ostale nečistoče. Novejši sistemi klime pa imajo tudi vgrajen ionizator zraka, kjer se zrak še dodatno očisti,« poudarjajo pri Španu. Ob tem pa vseeno dodajajo, da vam nobena klimatska naprava ne bo zaščitila pred, recimo, koronavirusom.
Kabinski filter je komponenta, ki sicer ni del klimatske naprave, pač pa sistema samega prezračevanja vozila. Kljub temu je ta filter eden izmed pomembnejših komponent, saj preprečuje vstop vsem škodljivim snovem v kabino, zaradi česar se v primeru neredne uporabe klimatske naprave in pa ob pomanjkanju vzdrževanja prav tu najprej začno nabirati nečistoče in bakterije, ki lahko kontaminirajo zrak, ki se steka v kabino. Menjava tega filtra je sicer priporočljiva na vsakih 20-25.000 kilometrov. Mu pa pri novejših avtomobilih vedno pogosteje pri tem pomaga tako imenovani ionizator. Gre namreč za sistem, ki deluje na principu visoke napetosti, deluje pa tako, da privlači negativno nabite delce in jih preusmeri na za to namenjene plošče ali električne prevodnike in jih tako odstrani iz zraka.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere