Številni si ne predstavljajo počitnic brez kolesa, ki pa je velik in okoren kos prtljage, za katerega je skoraj vedno potreben nosilec ali strešni prtljažnik.
Kolo je zelo praktično rekreacijsko sredstvo na počitnicah, hkrati pa tudi prtljaga, ki največkrat zahteva poseben način prevoza. To pomeni, da je za prevoz skoraj vedno potreben poseben nosilec oziroma prtljažnik na zunanjem delu vozila. Le redki ga lahko preprosto postavijo v prostorno kabino kombiniranega ali lahkega tovornega vozila ali avtodoma.
Visoki stroški vlečnih kljuk in nosilcev
Za varen prevoz koles, ki vključuje tudi enostaven dostop do prtljažnika, nalaganje, dober pregled okoli vozila in skozi vzvratno ogledalo, je prava izbira nosilec za kolo ali kolesa, ki je s posebno sklopko namesti na vlečno kljuko. Tak nosilec omogoča enostavno nameščanje in pritrjevanje koles, še vedno soliden pregled nad dogajanjem za avtomobilom, hkrati pa tudi omejen vpliv na porabo goriva in na vozno dinamiko avtomobila.
Manj razveseljive so stroški takšnega prevoza, kajti cene nosilcev, sploh za več koles in nujne vgradnje homologirane vlečne kljuke so razmeroma visoki, lahko nanesejo tudi blizu 2.000 evrov. Na nosilec je treba namestiti tudi registrsko tablico, največkrat je rešitev tretja tablica.
Seveda je nujno upoštevati dovoljeno vertikalno obremenitev kljuke, v tem primeru je treba v seštevek vračunati še mase nosilca koles in ne le mase vseh koles. Podobno velja tudi za prevoz koles na posebnih nosilcih na strehi. Ta možnost je primerna predvsem za tiste, ki redkeje prevažajo kolo.
Nepraktično nameščanje na streho
Nameščanje koles na strešne nosilce je zlasti pri visokih športnih terencih, kombiniranih vozilih (kombi, LGV) naporno in nepraktično, sploh brez pomoči dodatnega para rok pomoči in dodatne stopničke ali ustrezne lestve.
Pri obremenitvi strehe in strešnih nosilcev je še bolj pomembno upoštevanje tehnično dovoljene največje statične obremenitve strehe, ki je običajno med 50 in 100 kilogramov.
Prednosti tega sistema so vsekakor nižja cena, enostaven dostop do prtljažnika in kabine ter dober razgled okoli avtomobila in nazaj. Največja pomanjkljivost je seveda opazen vpliv na vozno dinamiko (masa koles poviša težišče vozila),
izjemno povišana najvišja točka vozila (omejen dostop do garaž, podvozov, …) in nenazadnje velik zračni upor, ki je povezan z izrazito večjo porabo goriva (25–35 odstotkov, pri hitrosti od100 do 130 km/h).
Cenovno najugodnejši, vendar s pomanjkljivostmi
Tretji način je cenovno še vedno najprivlačnejši, pa tudi praktičen, ima pa precej pomanjkljivosti. Gre za prevoz na nosilcu, pritrjenem na prtljažnih vratih. Ti nosilci so zasnovani s kovinskim okvirjem, ki se namesti na zadnji del avtomobila, s štirimi do šestimi trakovi. Te je mogoče pritrditi na robove prtljažnih vrat avtomobila. Nekateri modeli ne omogočajo namestitve, predvsem limuzine. Najbolje se je o tem prepričati neposredno pri prodajalcu ali zastopniku.
Ima pa tak nosilec koles običajno omejeno nosilnost, je precej blizu steklu, obstaja pa tudi precejšnja nevarnost poškodb laka. Prtljažni prostor je pri tem načinu prevoza praktično nedostopen, pregled nazaj pa slab. Ob tem se je na različnih testih izkazal tudi kot najbolj energetsko potraten.
Vedno do dovoljene obremenitve strehe ali kljuke
S stališča prometne varnosti je seveda najbolj pomembna temeljita pritrditev koles, kjer je priporočljivo ob vgrajenih nosilcih in pritrditvah uporabiti še kak dodaten trak za pritrjevanje tovora s sponko. Ob tem pa je treba vedno upoštevati največjo dovoljeno obremenitev kljuke ali strehe (homologacija). Posebno pozornost velja nameniti električnim kolesom, ki so precej težja od klasičnih (okoli 25 kilogramov).
Zato proizvajalci ponujajo tudi posebne nosilce. Ob nameščanju je priporočljivo odstraniti pogonsko baterijo, če to le dopušča konstrukcija. Seveda pa je traba vedno sneti tudi vse dodatke s kolesa (torbice, ogledala, košare, bidone …), ki bi med vožnjo lahko odleteli in ogrozili vozila za vami. Hkrati pa po nepotrebnem obremenjujejo nosilec.
Vozna dinamika se pri polni obremenitvi poslabša
Ne glede na dejstvo, da hitrostne omejitve pri tovrstnem prevozu koles ni (razen, če jo predvideva proizvajalec), je vendar smiselno hitrost prilagoditi. Lahko se zgodi, da je treba nenadno zavreti ali se hipno umakniti oviri na cesti in šele v takšnih situacijah se zazna negativen vpliv, ki ga ima dodatna masa za zadnjo osjo ali na najvišji točki vozila.
Zavorna pot bo daljša, avtomobil je lahko precej bolj nemiren med zaviranjem, vozilo se bo precej bolj nagibalo, lok zavoja bo nenadoma širši, prednja os ne bo več tako ubogljiva … In vse te negativne strani dodatne obremenitve postanejo ob večji hitrosti še bolj izrazite ter vozilo v kritičnih razmerah težje obvladljivo.
