Če je poškodovana samo zunanja površina, je žaromet praviloma dober kandidat za poliranje.
Porumeneli in motni žarometi so na starejšem avtomobilu pogosto najprej le estetska nadloga. Toda videz je pravzaprav najmanjša težava. Poškodovana ali močno degradirana prozorna površina žarometa lahko občutno zmanjša količino svetlobe na cesti in spremeni svetlobni snop. Takrat poliranje ni več le vprašanje lepšega videza – predvsem pa ni vedno prava rešitev.
Kdaj je poliranje smiselno?
Pri večini avtomobilov zadnjih desetletij sprednji pokrov žarometa ni izdelan iz stekla, temveč iz polikarbonata. Material je lahek, odporen proti udarcem in omogoča oblikovalcem precej svobode, vendar ima slabost: brez zaščite slabo prenaša dolgotrajno izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju.
Zato proizvajalci polikarbonat prekrijejo z zaščitnim slojem. Z leti ga načnejo sonce, temperaturne spremembe, sol, pesek, kemična čistila in drobni udarci. Površina najprej izgubi sijaj, nato postane rumenkasta ali mlečna, pojavijo pa se lahko tudi drobne razpoke.
Tipičen primer je deset ali petnajst let star avtomobil z žarometoma, ki sta enakomerno porumenela ali rahlo motna, vendar sta sicer nepoškodovana. Če v notranjosti ni vlage, ohišje ni počeno, nosilci so celi in reflektor ni poškodovan, zamenjava celotnega žarometa praviloma ni potrebna.
Pri kakovostni obnovi pravzaprav ne gre zgolj za nekaj minut dela s polirno pasto. Degradirani sloj se odstrani z več stopnjami mokrega ali suhega brušenja, površina se postopoma zgladi in spolira. Toda tu je pomemben korak, na katerega se pogosto pozabi obnovljeni polikarbonat potrebuje novo UV-zaščito. Če žaromet samo agresivno spoliramo in pustimo nezaščitenega, je lahko sprva skoraj kot nov, čez nekaj mesecev ali leto pa ponovno porumeni.
Kakovostna obnova se zato konča z ustreznim zaščitnim premazom oziroma drugo namensko UV-zaščito. Prva meja so globoke razpoke. Drobne površinske poškodbe je mogoče odstraniti, globokih razpok v polikarbonatu pa s poliranjem ni mogoče odpraviti. Še posebej sumljive so številne drobne razpoke, ki so videti, kot da je plastika prepredena s pajčevino.
In kdaj je potrebna zamenjava?
Še bolj jasen razlog za zamenjavo je poškodovan reflektor. Če je odsevna plast v notranjosti potemnela, odstopa ali je zaradi temperature oziroma starosti izgubila odbojnost, poliranje zunanjega pokrova ne bo povrnilo svetilnosti. Enako velja za žaromet, v katerem se stalno nabira voda. Rahlo in kratkotrajno rosenje ob velikih temperaturnih spremembah še ni nujno dokaz okvare, kapljice vode in trajna kondenzacija pa kažejo na težavo s tesnjenjem, ohišjem ali prezračevanjem.
Posebej zanimiv je žaromet, ki je po poliranju na pogled skoraj popoln, vendar še vedno slabo sveti. Razlog je lahko v notranjosti.
Pri halogenskih žarometih lahko starost in temperatura lahko poškodujeta reflektor. Pri projektorskih sistemih se lahko stanje optičnih elementov poslabša, pri ksenonskih in LED-žarometih pa je treba upoštevati še stanje svetlobnega vira, elektronike in drugih sestavnih delov.
Žaromet mora zagotavljati predpisano delovanje in ustrezen svetlobni snop. Če je pokrov tako moten, da bistveno vpliva na svetlobno prepustnost ali obliko snopa, estetsko poliranje ni več bistvo težave.
