Za začetek tretjega tisočletja so si pri japonski Mazdi zadali nalogo, da bodo znova osvojili srca evropskih kupcev. Z generacijami tako imenovanih modelov Zoom-Zoom jim je to hitro uspelo.
Naloga za tako zakrnelega proizvajalca, kot je bila takrat za razmere na evropskem trgu Mazda, to sploh ni bila lahka naloga. Starejši bralci se gotovo še spominjajo modelov iz serije SU/SV, ki smo jih pri nas poznali pod imenom Mazda 1500. Z njimi je Mazda v začetku sedemdesetih let osvojila evropske kupce, najbolj seveda s svojo zanesljivostjo in odličnostjo, precej pa tudi s prepoznavnostjo in oblikovno naprednimi pristopi. V naslednjih dveh desetletjih so pri Mazdi za to izgubili občutek, njihovi avtomobili pa so bili samo še odlični, nič več pa privlačni in atraktivni. Leta 2002 pa je med Mazdinimi gnetilnici oblik zapihal nov veter, ta pa je s pomočjo agresivne globalne oglaševalske kampanje Mazde povzdignil med tiste, ki si jih kupci želijo imeti.
Prvi predstavnik nove Zoom-Zoom generacije je bila prav Mazda6, ki je nasledila takrat močno utrujeno predhodnico 626. Leta 2002 so bile njene linije že skorajda preveč moderne, všečne in priljubljene pa so ostale vse do leta 2008, kar je glede na to, da je večina znamk v tem obdobju naredila drastične spremembe pri oblikovanju svojih modelov, precej lep uspeh in potrditev dobrega dela.
Mazda6 je bila pri nas (in tudi drugod po svetu) na voljo v treh karoserijskih različicah, kot štirivratna limuzina, petvratna kombilimuzina in kot karavan. Slovenski kupci nad štirivratnim modelom niso pokazali velikega navdušenja, zato so ti pri nas precej redki, nikakor pa to ne drži za drugi dve karoserijski izvedbi. V osnovi so bile na voljo tri opreme, CE, TE in GT, ter trije bencinski in dva dizelska motorja. Skozi leta se je pestrost ponudbe še nekoliko povečala, a velikih odstopanj od prvotne ponudbe ni bilo. Mazda6 je v vožnji prijeten avto, verjetno tudi zato, ker si nekaj osnove deli s Fordom, za katerega je znano, da je na področju podvozij in voznih lastnosti med boljšimi. Več kot upravičeno si je prislužila tudi naziv zanesljivega vozila. To še posebno velja za bencinske motorje, ki so z mirno nogo lahko tudi varčni, nekaj več težav pa so tistim lastnikom, ki so se požvižgali na normative, ki jih je za servisiranje predpisala tovarna, povzročali modeli z dizelskim motorjem.
Da bi Mazda6 dolgo delovala brezhibno, ni bilo treba vložiti veliko napora, a brez težav vendarle ni šlo. Kar se tiče mehanike, so se težave pojavljale predvsem pri modelih z dizelskim motorjem. Tam so radi ponagajali filtri trdih delcev (a teh nimajo vsi modeli), priporočljivo pa je tudi pranje mrežastega satja v oljnem karterju na vsakih 100 tisoč kilometrov. Lastniki, ki so na to pozabili, so se kmalu po prevoženih 200 tisočakih soočili z zaribanim motorjem, zato danes ni težko najti Mazde6 s težko okvaro motorja. Tudi življenjska doba turbin je pri podobnem številu kilometrov rada prišla h koncu. Zaradi precejšnjega navora motorja je bilo pri modelih s petstopenjskim menjalnikom mogoče precej lenariti s prestavljanjem, posledično pa so zaradi vožnje s prenizkimi obrati in vleke tovora odpovedovali dvomasni vztrajniki, redko pa tudi zobovje pete prestave v menjalniku.
Tudi kar se tiče staranja in obrabe, Mazda6 velja za odporen avtomobil, a s kilometri (teh pa imajo ti avtomobili praviloma veliko) se tu in tam pojavi kakšna napaka. Še najbolj moteče je postopno odpovedovanje zaslona radia in infocentra, rado pa pride tudi do zatikanja pokrovov predalov in podobnih gibljivih mehanizmov.
Ena resnično motečih napak na teh vozilih pa je, da jih zelo rada grize rja. Predvsem to velja za spodnje robove vrat. Ni redko, da se na delih karoserije, a le pri določenih barvnih odtenkih, rad lušči tudi lak, zunanjim vplivom in bledenju pa so podvrženi tudi prednji žarometi.
In koga sam vidim v takem avtomobilu? Ima veliko prostora, veliko opreme, je prijetnega videza, s primerno izbranimi aluminijastimi platišči lahko celo zelo lep, v boljših različicah z dobrim ozvočenjem, zelo spodobnimi voznimi lastnostmi in poskočnimi, a ne preveč divjimi motorji. Idealen avto za mladega fanta. S sprejemljivo ceno, z razumnimi stroški zavarovanja in registracije ter malo vzdrževanja, če izbere bencinski motor. Ljubljeni deklici bo gotovo všeč, pa še pred potencialnim bodočim tastom mu ne bo treba biti nerodno.
Besedilo: Tomažič Matjaž, Foto: tovarna/arhiv AM
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del