Ni prvič, da v tej rubriki gostimo Volkswagnovega Caddyja. Avtomobil, ki je lahko dostavnik, lahko pa tudi odlična alternativa enoprostorcem, se je namreč v času od zadnjega obiska še dodatno postaral. To velja tudi za modele, izdelane po obeh obsežnih modelnih prenovah v letih 2010 in 2015.
Redki so avtomobili, ki v svoji prvotni osnovni formi na trgu dočakajo polnoletnost. Caddy je že eden od njih. Na trg je namreč pripeljal v letu 2003 in se poslovil v letu 2020, ko je Volkswagen predstavil četrto generacijo tega modela. Ne glede na generacijo pa je Caddy dokazal, da se v svetu avtomobilov še tako kreativna mešanica sklopov in komponent lahko izkaže kot izvrsten recept za odličen avtomobil. Resda z nekaj napakami, ki pač pridejo zraven.
Caddyjeva evropska zgodba se je začela v Sarajevu
VW Caddy je sicer debitiral leta 1980 na drugi strani velike luže, kjer se je potreba po pick-upu pojavila najprej. Kmalu zatem se je izkazalo, da se tudi evropski kupci ne bi branili takega avtomobila. V času, ko so se pri Volkswagnu že intenzivno ukvarjali z drugo generacijo Golfa, so potrebovali kar dve leti, da jim je tovarno v Sarajevu uspelo pripraviti za proizvodnjo evropskega Caddyja. Vsi Caddyji za evropski trg (izdelali so jih nekaj več kot 200.000) so bili narejeni v Sarajevu, kjer so jih izdelovali vse do leta 1992.
V devetdesetih letih so se trendi nekoliko spremenili, saj so priljubljeni postali dostavniki, katerih voznikova kabina in tovorni del med seboj nista bila ločena. Na osnovi takratnega Pola so izdelali Caddyja druge generacije, ki pa kljub prodajnemu uspehu, vsaj s tovornega vidika, ni dosegal standardov, ki jih je postavil njegov predhodnik. Postalo pa je jasno, da bi bil Volkswagen, ki bi ga lastnik lahko uporabljal kot osebni ali dostavni avtomobil, še kako dobrodošel.
Caddy tretje generacije
Zato so pri VW-ju zavihali rokave, napeli možgane in leta 2003 predstavili povsem novega Caddyja. Ta ni bil v ničemer revolucionaren, saj je očitno posnemal tekmece (Citroënovega Berlinga, Renaultovega Kangooja ...). Ne rečem, da Caddy ni bil zasnovan premišljeno, a kot pribito drži, da je to verjetno najbolj zmešan Volkswagen zadnjega desetletja. Izdelan je na platformi Tourana, prednja prema je izposojena pri Golfu V, zadnje preme (tudi različice s klasičnim listnatim vzmetenjem) pa je donirala Škoda Felicia. Notranjost, predvsem to velja za zgornji del armaturne plošče, pa je povsem drugačna kot pri drugih Volkswagnih iz tistega obdobja.
Tisti, ki smo Caddyja tretje generacije imeli, vozili ali pa ga imeli priložnost primerjati z nekaterimi tekmeci, vemo, da glede prostornosti ni najbolj prepričljiv v svojem razredu. Tega mu niti ne gre zameriti, saj bi ga sam prej kot v razred malih dostavnikov umestil v družbo družinskih avtomobilov s povišano streho (t. i. hochdach karavan, kot jim pravijo Nemci). Predvsem si to zaslužijo modeli, ki so v prvih generacijah nosili oznako Life, kasneje po prenovi pa oznake Trendline, Highline in druga priložnostna imena.
Medtem ko prostornost in prilagodljivost notranjosti v primerjavi z nekaterimi tekmeci nista ravno njegova glavna aduta, pa je povsem drugače, kadar je govor o možnosti kombiniranja opreme, motorjev in menjalnikov. Dodatno je Caddy prevzel vodilno mesto na področju ponudbe v letu 2007, ko so predstavili za 40 centimetrov podaljšano različico Maxi in čez leto dni ponudili še štirikolesni pogon.
Vsi tisti, ki v zgledno polikani notranjosti in zunanjosti iščete idealen družinski avtomobil, morate vedeti, da ste resnično zelo blizu ideala. A morate vedeti, da je Caddy, kadar ni dovolj obtežen, zadaj zelo trdo vzmeten in da je toga prema z listnatimi vzmetmi precej arhaična, da je poraba pri večji hitrosti nekoliko večja ter da sta piš vetra in hrup v kabini v primerjavi z enoprostorskim Touranom občutnejša, vendar brez dvoma še vedno znosna.
Tisti, ki iščejo avtomobil z veliko prostora, predvsem pa takega, ki ponuja veliko prostorsko uporabnih rešitev, bi si Caddyja vsekakor morali ogledati. Jasno je, da se zavoljo dolge življenjske dobe in več kot dva milijona prodanih vozil pojavi tudi seznam tipskih napak, a neizpodbitno dejstvo je, da je Caddy eden od najhvaležnejših in najbolj nezahtevnih avtomobilov na trgu.
O tegobah, ki so pestile modele, izdelane do leta 2010, sem v tej rubriki bolj na široko pisal leta 2017, tokrat pa naj potencialne kupce rabljenega Caddya opozorim na nekaj podrobnosti, na katere velja biti pozoren, če ste oko vrgli na modele, izdelane po letu 2010 oziroma 2015.
Iskanje Caddyja z majhnim številom prevoženih kilometrov ne bo trajalo dolgo, saj boste kmalu ugotovili, da je to podobno iskanju igle v kopici sena. Zato je pozornost bolje usmeriti na vzdrževanje, saj kakšne posebne geriatrične težave (rjavenje, odpovedovanje opreme …) ta avto načeloma ne pozna. Pomembno je zlasti to, da je bila ob zamenjavi pogonskega jermena zamenjana tudi vodna črpalka.
Pri modelih z menjalniki DSG bodite pozorni na brezhibno delovanje, saj le-ti v nasprotju s tistimi prvimi ne uživajo tako velikega ugleda. Predvsem prihaja do obrabe sklopk, kar sicer ni nepopravljivo, je pa precej drago. Če na armaturni plošči sveti lučka za ABS, bo najverjetneje treba zamenjati črpalko, kar bo vašo denarnico olajšalo za okrog 800 evrov. V vsakem primeru se pred stiskom roke s prodajalcem tudi prepognite in preverite stanje prednjih blažilnikov. Ti namreč zelo radi puščajo; sicer niso dragi, so pa zelo očiten pogajalski argument.
Pri modelih z 1,6-litrskim motorjem TDI je smiselno povprašati o tem, kaj se je dogajalo z injektorji vbrizga goriva. Znani so bili namreč po okvarah. Res pa obstaja velika možnost, da je bilo to že urejeno pri Volkswagnih serviserjih, saj se je večina teh avtomobilih znašla v znani aferi Dieselgate, po kateri so možnost teh okvar z vgradnjo novih injektorjev domala izničili. Kot šibka točka dizelskih motorjev so znani tudi ventili EGR, zaradi katerih se v primeru napake aktivira vozni program z zmanjšano močjo.
Napaka ni tragična za motor, a vašo denarnico lahko olajša za nekaj sto evrov. Dvolitrski motorji TDI veljajo za neproblematične, vendar v kombinaciji z ročnim menjalnikom zaradi velikega navora pogosto poskrbijo za okvaro dvomasnih vztrajnikov. Strošek tega popravila znaša okrog tisoč evrov.
Na voljo okrog 100 rabljenih, skoraj vsi so dizli
Ponudba rabljenih Caddyjev na slovenskem trgu rabljenih vozil je ob dejstvu, da ti avtomobili na cestah dobesedno mrgolijo, relativno skromna. V povprečju je na voljo okrog 100 Caddyjev, pri čemer jih je polovica tistih z osnovnejšo notranjo opremo. Bencinski motor je v tej karoseriji zelo redek, kar je po svoje tudi razumljivo, saj so vsi trije dizli (1,6-, 1,9- in 2,0-litrski) za vožnjo prijetni in nezahtevni, poleg tega se z mirno nogo izkažejo tudi za zelo varčne. Skoraj tako redki kot bencinarji so tudi rabljeni Maxiji, je pa za dodatnih 40 centimetrov dolžine (ali pa vrsto sedežev) treba doplačati konkretna dva tisočaka. Razpon cen se giblje od treh do 16 tisoč evrov.
Pod črto se zdi, da je nakup rabljenega Caddyja dobra naložba, saj pregovorno dobro ohranja vrednost, predvsem tudi takrat, ko števec kilometrov preseže 200, celo 300 tisoč kilometrov, Caddy je zanesljiv in še vedno dovolj kakovosten avtomobil. Njegovi aduti, da zadovolji realne potrebe vsake družine, da zmore prepeljati vsako kolo ali vsak hladilnik, pa so dovolj prepričljivi, da bo postal nepogrešljiv družinski član oziroma sodelavec.