Zavarovanci morajo biti pozorni na vrsto pogojev v zavarovalnih policah, predvsem pa na zvijače v drobnem tisku.
Prometna nesreča je za vsakega voznika neprijetna izkušnja, tudi, če ni poškodovanih udeležencev in gre samo za zvito pločevino. V vsakem primeru lastnika poškodovanega avtomobila čaka nekaj sitnosti od prijave škode zavarovalnici do popravila. Zavarovalnice kljub obljubam za vsestransko skrb za premoženje zavarovancev, seveda ščitijo predvsem svoj poslovni interes, ki je pogosto zapakiran v zvijačah v drobnem tisku.
Tako se lahko zgodi, da zavarovalnica zavlačuje z izplačilom škode ali odmeri nižjo odškodnino kot jo je pričakoval zavarovanec. In kateri so najpogostejši izgovori oziroma utemeljitve, ki jih zavarovalnice pogosto uporabijo, kadar zavrnejo ali zmanjšajo izplačilo pri avtomobilskih škodah — in tudi, kako se s tem soočiti?
Če zavarovanec ni zavarovalnici prijavil škodnega dogodka v roku, kot to določa zavarovalna polica (na primer v treh dneh), se šteje, da je prijava zamujena in zavarovalnica lahko zavrne izplačilo ali zmanjša obseg kritja. V splošnih pogojih je običajno določeno, v katerem roku mora biti škoda prijavljena.
Eden najpogostejših “izgovorov” je trditev zavarovalnice, da manjkajo potrebni dokazi (fotografije, policijski zapisnik, izjave prič, delni popis škode, dokazila o lastništvu vozila ipd.). Brez njih zavarovalnica ne more potrditi obsega škode ali vzroka nezgode navedenega v zapisniku, s tem pa se zavleče tudi izplačilo škode
Med zavrnitvami izplačila ali priznanjem nižje odškodnine je pogost vzrok napačno interpretiranje obsega škode, ko ima zavarovanec sklenjeno samo polico obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki ne vključuje stroškov popravila na lastnem vozilu, oziroma sta za to potrebna delno ali popolno kasko zavarovanje. Podobno je tudi s škodo, ki v polici niso krite, na primer obraba, mehanska okvara, nezakonita uporaba vozila, športne dejavnosti, dirke in podobno.
Če zavarovanec v prijavi naredi napako ali nečesa ne navede (na primer navede neresnične podatke ali dejstva glede okoliščin nesreče), zavarovalnica lahko nepošteno navedbo utemelji kot razlog za zavrnitev izplačila. Kot utemeljitev za zavrnitev ali zmanjšanje izplačila zavarovalnica lahko uveljavlja tudi onemogočanje cenilnega ogleda poškodovanega vozila. Zavarovalnica lahko trdi, da del škode ni posledica nesreče, ampak obrabe ali staranja, in zato ne prizna celotnega stroška.
Če predračun ali ocena za popravilo vključuje material in delo, za katerega zavarovalnica meni, da ni nujno, oziroma je precenjeno, lahko dela stroškov ne prizna. Celo več, zavarovalnica lahko od vas zahteva povračilo določenega dela stroškov, če ugotovi, da je bil zavarovanec delno kriv ali je prispeval k nastanku škode. Zavarovalnica lahko zavleče odločitev, če meni, da je potrebnega več časa ali dodatne informacije — to pa lahko v praksi pomeni dejansko zavrnitev ali “zamrznitev” zadeve.
Seveda pa se ni treba kar takoj sprijazniti z vsako odločitvijo zavarovalnice. Že pred prijavo škode je priporočljivo prebrati in analizirati zavarovalno polico in splošne pogoje za ugotovitev kaj je dejansko zagotovo vključeno in kaj izključeno.
Zbrati je treba čim več dokazov, fotografije poškodb takoj po dogodku, izjave prič, policijski zapisnik, ponudbe serviserjev, dokumentacijo o stanju vozila pred nesrečo.Za upravičeno izpodbijanje zavarovalniških izgovorov naj bo zavrnitev v pisni obliki z navedbo določila v polici, na katerega se sklicuje zavarovalnica.
V pomoč je tudi pridobitev mnenja neodvisnega cenilca ali strokovnjaka, ki lahko pokaže napake v oceni zavarovalnice. Sledi vložitev pritožbe ali zahteva za revizijo odločitve zavarovalnice ali iskanje pravne pomoči, če je zavrnitev s strani zavarovalnice neutemeljena.
