Zavorni koluti so prinesli v svet avtomobilov velik napredek, v osnovi pa izvirajo iz letalske industrije. Letos praznujejo 71 let od prve prave serijske vgradnje v avtomobil. Začetki razvoja in uporabe pa so bili vse prej kot enostavni, saj materiali še niso bili povsem dorasli zahtevam.
Ena bolj nelogičnih stvari v svetu avtomobilizma je trditev, ki jo je pred leti izrekel eden od inženirjev formule 1: »Če želiš hitro peljati naprej, moraš zelo dobro 'peljati' tudi v nasprotno smer.« Logika pa je v tem zelo enostavna: avtomobil je hiter vsaj toliko, kot so dobre in zmogljive njegove zavore. V vsakdanjem prometu pa imajo zavore seveda še nekaj drugih nalog, predvsem pa so eden od pogojev za varnejšo vožnjo. Seveda je na koncu še vedno voznik tisti, ki jih mora znati uporabljati.
Največji korak v zgodovini avtomobilizma je bilo uvajanje kolutnih zavor v serijsko proizvodnjo. A kot v mnogih drugih primerih so tudi te v osnovi nastale zaradi uporabe na nekem drugem področju, ki pa ima z avtomobili več skupnih točk, kot bi si mislili: v letalski industriji. Natančneje, v vojaški industriji, saj je ravno uporaba v vojaške namene dala svetu tudi veliko zanimivih tehničnih inovacij.
A vsi izumi niso bili namenjeni le izboljšanju vojaških potencialov orožja, kar nekaj jih je služilo boljšemu varovanju uporabnikov. Sistem proti blokiranju zavor so na primer razvili za varnejše ustavljanje vojaških letal pri pristajanju. Hiter razvoj vojaške tehnologije tik pred drugo svetovno vojno in tudi med njo je povzročil, da so postajala letala vedno hitrejša in težja.
Zaradi tega so takratni konstruktorji morali vgrajevati vedno večje klasične zavorne bobne, a to je v nekem trenutku postalo enostavno neizvedljivo. Zavore so namreč poleg omenjene teže in ne vedno najbolj učinkovitega delovanja zahtevale tudi določen prostor v letalu, ko je pilot po vzletu kolesa zložil in jih potegnil v trup letala.
Na srečo konstruktorjev pa je že leta 1902 britanski inženir Frederick Lanchester patentiral kompaktne in zmogljive zavore s koluti. Dejansko je nadgradil in izboljšal osnovni koncept, ki je nastal v poznem 19. stoletju. Vendar pa takrat razvoj materialov ni sledil Lanchesterjevi zamisli, zato so inženirji na kolutne zavore dobesedno pozabili.
Šele v dvajsetih letih prejšnjega stoletja so se opogumili pri Sikorskem in začeli nameščati zavorni sistem z večjimi koluti. In od tistega trenutka, ko jih je v svoje roke dobila letalska industrija, se je kolutom odprl nov svet. Med drugim so take zavore leta 1942 vgradili celo v sloviti nemški tank Tiger, še pred tem pa tudi na motocikle in celo vlake.
Pot do avtomobilov pa je bila še vedno zelo dolga. Danes velja, da je bila prva znamka, ki je začela resno uporabljati kolute, Jaguar. Zanjo so celotni zavorni sklop razvili pri Dunlopu, namenjen pa je bil Jaguarjevemu dirkalniku za dirko v Le Mansu. Ni treba posebej omenjati, da je na tej dirki leta 1953 Jaguar zmagal. Največje težave so imeli sicer s hlajenjem zavor, a ko so to težavo odpravili, je bil Jaguarjev dirkalnik v precejšnji prednosti pred tekmeci.
Iz katerih materialov so sodobni zavorni sistemi?
Disk je narejen iz modularne jeklene litine, zavorna ploščica iz mineralnih vlaken, steklenih vlaken, polimerov in kovinskih vključkov. Tukaj je šel razvoj že pred leti v smer izločitve azbesta kot nevarne snovi iz tornega materiala. Dodajajo se bakreni delci za boljši odvod toplote ter grafit za preprečevanje cviljenja pri zaviranju.
Za hitra športna vozila proizvajalci ponujajo t. i. keramične (ali karbonsko-keramične oziroma kompozitne) zavorne obloge in kolute, ki omogočajo krajše zavorne poti, so bistveno lažji in se manj obrabljajo, vendar morajo biti pred tem ustrezno ogreti, zato za uporabo v običajnem prometu in osebnih vozilih niso primerne. Sprememba zadnjih let je tudi v zavornem olju, ki je zdaj zaradi natančnosti delovanja ESP manj viskozno oziroma bolj lahko tekoče.
V serijske avtomobile je zavorni kolut prišel med drugim tudi prek znamke Citroën in njihovega slovitega DS leta 1955, ki je imel na prednjih kolesih nameščena zavorna koluta. Istega leta sta svoje modele z vsemi zavornimi koluti opremila tudi znamki Jensen in Austin-Healey. A za to, da zavorni disk praznuje okroglo obletnico, je poskrbel nekdo drug.
Sicer letos mineva že 71 let od tega, pa vendar. Leta 1949 je namreč nastal prvi ameriški povojni športni avtomobil Crosley Hotshot. Ta kompaktni in ekonomični roadster za sprejemljiv denar so ponujali z besedami, da je »opremljen z nadvse sodobnim hidravličnim zavornim sistemom iz letal«. Poimenovali so ga Hydradisc, to pa je bila civilna različica zavornega sistema z letala Goodyear-Hawley.
Vendar pa te zavore niso bile prodajni uspeh, saj so zavorne čeljusti prehitro rjavele, zato so čez leto dni avtomobil začeli opremljati s klasičnimi zavornimi bobni. A prvi serijski korak je bil takrat narejen, posledice tega pa vidimo še danes.
Zaradi številnih sodobnih elektronskih sistemov v avtomobilih namreč danes zavore delujejo večkrat kot običajno, včasih tudi brez voznikovega vedenja, zato je obraba lahko večja. Tako se koluti in zavorne obloge pogosteje obrabljajo tudi zaradi sistemov ESP in drugih elektronskih pomagal, veliko pa na obrabo vplivata tudi način in teren vožnje. Kdor pametno predvideva dogajanje v prometu, lahko zmanjša hitrost tudi s pravočasnim odvzemanjem plina ali pa več zavira z uporabo motorja in s tem zmanjša obrabo zavor.