23. maja 1928 je Opel na dirkališču Avus dosegel hitrost 238 kilometrov na uro in s tem zaznamoval vrhunec kratke, a razburljive dobe raketnih avtomobilov.
Avtomobilska znamka Opel je zadnja leta v vsej prej kot zavidljivem položaju. Nikakor namreč ne najde poti iz rdečih številk, lani je poleg vsega po skoraj 90 letih pod okriljem General Motorsa dobila novega lastnika, francoski koncern PSA, ki naj bi znamko znova dvignil na zeleno vejo. Tam je pred desetletji že bil in prav danes znamka praznuje 90. obletnico postavitve hitrostnega rekorda, ki ga je na zaprti progi postavil Fritz von Opel.
O zgodovini in nastanku Opla smo v naši rubriki Zgodovina že pisali, omenili pa smo tudi postavitev hitrostnega rekorda na dirkališču Avus pri Berlinu. Vnuk Adama Opla, ustanovitelja podjetja Opel, Fritz von Opel je namreč ta dan s hitrostjo 238 kilometrov na uro kronal projekt, začet dobrega pol leta pred tem.
Bila je jesen 1927, ko je Fritz von Opel spoznal astronoma Maxa Valierja in se začel zanimati za raketno tehnologijo. Razlogov za to je bilo več. Opel je bil namreč že takrat znan kot dirkač in posledično navdušenec nad hitrostjo, hkrati pa je bil mnenja, da bo tak projekt še dodatno pomagal dvigniti ugled takrat priznanega avtomobilskega podjetja. K projektu sta nato zvabila še strokovnjaka za pirotehniko Friedricha Sanderja in projekt se je lahko začel.
Prve rezultate svojega dela je trojica začela uživati v marcu prihodnje leto, ko so v Oplovem domačem mestu Russelheim v tajnosti začeli testirati prvi prototip, poimenovan RAK 1. Testiranja so bila uspešna, saj se je avtomobil s Kurtom Volkhartom za volanom izkazal za stabilnega in dobro vodljivega, uporabljene pogonske rakete pa so delovale brez težav. Čas je bil, da se avtomobil nadgradi in nastal je RAK 2, ključna sprememba na novem dirkalniku je bilo podvojeno število pogonskih raket na trdo gorivo, teh je bilo kar 24.
Novi dirkalnik je bil narejen z enim samim namenom: postaviti hitrostni rekord na dirkališču Avus blizu Berlina, ki je bilo zaradi dveh izjemno dolgih ravnin primerno za tovrsten podvig. Dogodka se je udeležilo kar tri tisoč gledalcev, ker pa slave ni želel izpustiti iz rok, se je Fritz von Opel kar sam usedel za volan dirkalnika – in uspelo mu je. Pozneje je Opel podobno tehnologijo uporabil še na železniških tirih, kjer je z raketno lokomotivo RAK 3 dosegel hitrost 256 kilometrov na uro, septembra 1929 pa so se začela še prva testiranja nove tehnologije v letalske namene. Žal pa je vmes nastopil zlom borze v New Yorku, pozneje pa še 2. svetovna vojna in Oplova 'raketna' doba se je končala.