Bodoči kupci pa se ob tem lahko tolažijo z dejstvom, da bo močnejša, kot je bilo sprva pričakovati. No, vsaj v priključno-hibridni izvedbi.
Tonale: ime oziroma model, ki ga od znamke Alfa Romeo pričakujemo že več kot dve leti. Prvič so ga namreč Italijani predstavili že leta 2019 na avtomobilskem salonu v Ženevi – tedaj še v prototipni izvedbi, ki pa je bila že zelo blizu serijske proizvodnje. Te pa vse do sedaj še nismo doživeli in medtem, ko smo že nestrpno pričakovali datum razkritja, je iz Italije prišla (neuradna) vest, da bo na novinca, ki naj bi pomagal oživiti znamko, potrebno še nekoliko počakati.
Po tem, ko je bil začetek proizvodnje načrtovan v mesecu oktobru, je sedaj postalo znano, da se bo ta zamaknil vsaj za nekaj mesecev in sicer v začetek leta 2022, 'krivec' za to pa naj bi bil novi generalni direktor znamke, Jean-Phillipe Imparato. Francoz je sicer krmilo italijanske znamke prevzel januarja letos ob združitvi koncernov FCA in PSA, tedaj pa se je začel vse bolje seznanjati s projektom Tonale.
Kot glavni razlog za spremembo načrtov naj bi Imparato izpostavil slabe zmogljivosti hibridnega pogonskega sklopa (Alfa Romeo je trenutno ena izmed redkih znamk, ki v ponudbi še nima elektrificiranega avtomobila), odpravljanje pomanjkljivosti pa naj bi terjalo dodatne tri mesece časa. Iz tega je mogoče sklepati, da se bo proizvodnja pričela januarja ali februarja prihodnje leto.
Pod pokrovom PSA?
Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kakšen sklop si želi novi direktor v novincu? Po dosedanjih načrtih naj bi hibridna različica avtomobila ponujala enak sklop, kot nedavno predstavljeni Jeep Compass, kar pomeni združitev 1,3-litrskega bencinskega motorja s 44-kilovatnim elektromotorjem in sistemsko močjo 190 oziroma 240 'konjev' (140-177 kilovatov). A v koncernu hkrati že imajo zmogljivejši priključnohibridni pogonski sklop, za katerega so poskrbeli pri PSA-ju.
Tako Peugeot kot tudi DS recimo v modelih 3008 in DS-7 Crossback že uporabljata kombinacijo 1,6-litrskega bencinskega motorja in pa dveh elektromotorjev s sistemsko močjo 300 'konjev' oziroma 221 kilovatov, ki je po vrhu vsega malenkost manj obremenjujoč do okolja, hkrati pa po zaslugi večjega baterijskega sklopa omogoča do 59 kilometrov električne avtonomije. Bo torej naposled pod pokrovom italijanskega križanca bilo francosko srce?