Zavod Varna pot je pripravil predlog za spremembo zakonodaje, ki bi lahko do neke mere pomagal izkoreniniti problem alkohola za volanom.
Slovenci smo pri porabi alkoholnih pijač v samem evropskem vrhu. Čezmerno pitje alkohola je seveda dolgoročno zdravju škodljiva navada, veliko hujše posledice pa ima lahko kratkoročno, če se oseba, ki je uživala alkoholne pijače, pod njihovim vplivom usede za volan. A kljub številnim nesrečam in akcijam za nadzor porabe alkohola med vozniki pravih rezultatov, ki bi si jih želeli (čeprav statistika letos v primerjavi z lani kaže izboljšave), še vedno ni.
Ta teden v Sloveniji poteka preventivna akcija Alkohol, ki sicer sovpada z martinovanjem, zaradi česar se o problematiki alkohola za volanom govori še nekoliko več. Drugi razlog za to pa je nedavna prometna nesreča v Mariboru, v kateri je voznik z 0,88 mg/l alkohola v krvi povozil nosečnico in njenega psa, zaradi česar so tako nosečnica kakor tudi njen nerojeni otrok ter pes podlegli posledicam. Nesrečni dogodek še vedno odmeva v javnosti, in čeprav škode ni mogoče popraviti, se bo (vsaj tako kaže) začelo premikati v smeri strožje zakonodaje na področju.
Nov korak je je zdaj pripravil zavod Varna pot, ki je na ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek, naslovil dopis za spremembo zakonodaje na področju obravnavanja voznikov pod vplivom alkoholnih pijač. Vozniki, pri katerih stopnja alkohola v krvi presega najvišjo dovoljeno stopnjo, bodo namreč kar šestkrat bolj verjetno povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom kakor trezni vozniki, hkrati pa je ta verjetnost za štirikrat večja tudi pri tistih, katerih stopnja alkohola v krvi je še vedno znotraj dovoljenih okvirov.
Odpravljanje izjem
Glavna novost na področju prekrškovne zakonodaje, ki ureja varnost cestnega prometa in jo predlaga zavod, je opredelitev alkoholiziranosti kot primarnega razloga za prometno nesrečo; trenutno je v primeru prometne nesreče kot njen vzrok navedena na primer premajhna varnostna razdalja ali prevelika hitrost, čeprav se je to zgodilo zaradi alkohola. To bo ne nazadnje pomenilo tudi večjo odgovornost voznikov do družbe. Drugi predlog, ki ga zavod uvaja, je brezpogojno pridržanje alkoholiziranega voznika, tretji predlog pa je, da se izničijo neskladja, zaradi katerih na primer prihaja do tega, da se kaznivo dejanje vožnje pod vplivom alkohola obravnava le kot sum, zaradi česar je končna kazen bistveno nižja, s tem pa tudi manj učinkovita.
Slovenija je sicer ena izmed držav podpisnic Vizije nič do leta 2022, ki predvideva, da bi v prihodnjih treh letih število smrtnih žrtev na naših cestah znižali na nič. Vsekakor optimističen in bolj kot ne nedosegljiv cilj, a že tovrstni poskusi na področju sprememb zakonodaje bi lahko pomagali vsaj k nadaljnjemu nižanju števila mrtvih na naših cestah. Ta številka namreč od leta 1991 do 2018 znaša 7.435, vsak napredek in trud na tem področju pa tudi sami pozdravljamo z odprtimi rokami.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji