Ameriška administracija bi se lahko uklonila pritisku proizvajalcev avtomobilov, ki dokazujejo, da ne javnost in ne industrija preprosto nista pripravljena na tak odločen preskok. In omilila predpise, ki zahtevajo zniževanje izpustov CO2 in kvote električnih vozil.
V zadnjih letih je tudi ameriški avtomobilski trg vse bolj pod vplivom zagovornikov električne mobilnosti. Stroga pravila Agencije za varstvo okolja (EPA – Environment Protection Agency) o izpustih vozil so naravnana tako, da bosta do leta 2032 brez izpustov toplogrednih plinov dve tretjini vseh novih avtomobilov.
Zamik po pritisku proizvajalcev
Toda po večmesečnem pritisku proizvajalcev avtomobilov bo morda vladna administracija nekoliko popustila pri zavezah, čeprav si bo skoraj zagotovo nakopala jezo zagovornikov električnih vozil in drugih, ki sprožajo alarm zaradi globalnega segrevanja. Po poročanju ameriških medijev naj bi EPA nova izhodišča pripravila spomladi, v dosedanjih pa je zapisano, da bi bilo do leta 2032 kar 67 odstotkov novih avtomobilov in dostavnikov popolnoma električnih.
Proizvajalci in prodajalci namreč dokazujejo, da so norme zastavljene preveč restriktivno, da bi jih v tako kratkem času zmogli uresničiti brez opaznega dviga cen in še večjega odliva strank v smer klasičnih pogonov. Ampak nova pravila naj bi le omilila prva leta prehoda, cilji do leta 2032 pa naj bi ostali podobni (60 odstotkov BEV modelov do leta 2032 in 56 odstotkov manj CO2 do leta 2032).
Alarm tudi pri Tesli
Predvidena sprememba časovnice je odgovor proizvajalcem avtomobilov, ki pravijo, da je potrebno več časa za izgradnjo nacionalnega omrežja polnilnih postaj in znižanje stroškov električnih vozil, ter sindikatom, ki želijo več časa za poskus združevanja novih tovarn električnih avtomobilov, ki se odpirajo po vsej državi, zlasti na jugu.
Kitajski proizvajalci avtomobilov v ZDA veljajo za precejšnjo grožnjo vsem drugim uveljavljenim avtomobilskim znamkam; celo izvršni direktor Tesle Elon Musk je sprožil alarm. Kitajski proizvajalci avtomobilov, na čelu z znamko BYD, so razvili zelo napredna in poceni električna vozila in številni se pripravljajo na prihod na ameriški trg prek mehiških tovarn, razen če jih nove omejitve nekako preprečijo. Dajanje dovoljenja proizvajalcem avtomobilov za 'upočasnitev' prehoda na električno mobilnost pa seveda postavlja tudi vprašanje o njihovi sposobnosti dolgoročnega tekmovanja s Kitajsko.
Bo ameriški primer zgled Evropi?
Po sprejetju uredbe, po kateri bomo po letu 2035 v Evropi prodajali samo še brezemisijske avtomobile na električni pogon, ki jo je pred slabim letom izglasoval Evropski parlament, so vse glasnejši kritiki, ki trdijo, da je bila uredba sprejeta brez resne analize in treznega razmisleka. Dejstvo je, da Evropa leta 2035 na 'čisto elektriko' še ne bo pripravljena. Ob tem se pojavlja ogromno vprašanj, povezanih s še vedno nizkim deležem električnih vozil danes, polnilno infrastrukturo, proizvodnjo in reciklažo baterij in ne nazadnje z vprašanjem, kaj se bo zgodilo z okoli šeststo tisoč zaposlenimi v avtomobilski industriji. Številni si bodo morali poiskati nov zaslužek. Številni so si ga že morali.
Skeptični so tudi v akademski sferi
Tudi znanstveniki iz nemškega združenja za tehnologijo motorjev WKM (Wissenschaftliche Gesellschaft für Kraftfahrzeug und Motorentechnik) so jezni na brezkompromisne nasprotnike motorjev z notranjim zgorevanjem. Med vrsticami njihovega poročila z naslovom Prihodnost motorja z notranjim zgorevanjem – ocena stanja dizelskih motorjev je namreč mogoče razbrati, da je sovražnost do termičnih motorjev na nerealnih temeljih, saj bo po njihovih napovedih leta 2030 proizvodnja motorjev z notranjim zgorevanjem po vsem svetu večja kot danes.
Vprašanje pa je, ali bodo vse kritike in argumenti dovolj, da bodo uslišani pri zbirokratizirani bruseljski parlamentarni nomenklaturi in da bi še enkrat začeli z resnim in argumentiranim pogovorom o evropski mobilnosti v naslednjih desetih letih. Temu pa bi morali slediti še ustrezni ukrepi in prilagoditev časovnice tako imenovanega zelenega prehoda.
Preberite še