Audi bi rad v ZDA izdeloval svoje največje športne terence in se tako izognil visokim uvoznim carinam. Toda predstavitev nove tovarne se ni izšla povsem po načrtih. Prvi mož znamke Gernot Döllner je namreč stopil na oder ob Donaldu Trumpu in si s tem nakopal precej jeze v Nemčiji.
Štiri milijarde dolarjev vredna naložba, 4.500 novih delovnih mest in 200.000 avtomobilov na leto. Za ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila Audijeva napoved nove tovarne v Georgii kot naročena. Na predvolilnem shodu 24. oktobra jo je lahko predstavil kot še en dokaz, da njegova carinska politika deluje in da tuji avtomobilski proizvajalci selijo proizvodnjo v ZDA.
Ob njem je stal Audijev izvršni direktor Gernot Döllner, se zahvaljeval za podporo in govoril o velikih priložnostih. Toda medtem ko so v Ameriki slavili novo naložbo, so v Nemčiji že začeli brusiti nože.
Predsednica sindikata IG Metall Christiane Benner je Döllnerjev nastop označila za sramoten in politično nesprejemljiv. Nič bolj prizanesljiva ni bila Daniela Cavallo, predsednica Volkswagnovega sveta delavcev, ki meni, da se je Audijev šef pustil izkoristiti za Trumpovo politično promocijo.
Pri tem ne nasprotuje nujno sami tovarni. Kot je pojasnila, ima lokalna proizvodnja v ZDA z gospodarskega vidika smisel. Sporno je predvsem to, da je Döllner poslovno napoved povezal s predvolilnim shodom.
Milijarde za Ameriko, varčevanje doma
Razburjenje ni povezano samo s politiko. Volkswagen se že nekaj časa spopada s pritiski na stroške, prestrukturiranjem in načrti za obsežno zmanjševanje števila zaposlenih v Nemčiji. V takšnih razmerah je napoved več milijard evrov vredne tovarne v tujini razumljivo občutljiva tema.
Audi pa ima za selitev dela proizvodnje čez Atlantik zelo konkreten razlog: ameriške carine. Te so znamko lani stale približno 1,2 milijarde evrov. Ker vse avtomobile za ameriški trg trenutno pripelje iz tujine, se jim težko izogne.
V novi tovarni v bližini mesta Macon v Georgii naj bi izdelovali modele Q7, Q8 in Q9, ki trenutno nastajajo na Slovaškem. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, proizvodnja pa v začetku tridesetih let.
Toda pri vsem skupaj obstaja pomembna podrobnost. Vodstvo Audija o tako veliki naložbi ne more odločati samo. Zeleno luč mora prižgati nadzorni svet koncerna Volkswagen, v katerem polovico sedežev zasedajo predstavniki zaposlenih. Prav tisti torej, ki jih je Döllnerjev nastop najbolj razjezil.
Döllner: Ko te povabi ameriški predsednik, se odzoveš
Audijev prvi mož očitke zavrača. Po njegovih besedah je bila napoved tovarne rezultat večmesečnih pogajanj, udeležba na dogodku pa izraz spoštovanja do ameriškega predsednika in države, v katero namerava podjetje vlagati.
Nemški sindikati imajo drugačen pogled. Cavallo opozarja, da Audijeva interna pravila vodilnim omejujejo javne nastope ob politikih v zadnjih treh mesecih pred volitvami. Döllner naj bi ta pravila potrdil šele pred nekaj meseci.
Po poročanju Reutersa je sicer Audijeva uprava pred dogodkom odobrila izjemo, ki jo pravilnik dopušča. To pa očitno ni zadostovalo, da bi pomirila predstavnike zaposlenih.
Celotna zgodba je za Audi toliko bolj nerodna, ker se je vse skupaj zgodilo le deset dni pred ameriškimi vmesnimi volitvami. Trump je napoved nove tovarne uporabil kot argument v prid svoji gospodarski politiki, Döllner pa se je nehote oziroma po mnenju kritikov povsem po nepotrebnem znašel sredi političnega obračunavanja.
Za Audi je ameriška tovarna lahko rešitev pred dragimi carinami. A še preden so zasadili prvo lopato, bo moral Döllner očitno najprej prepričati ljudi doma.
