AVP: 'Slovenija bo v naslednjih letih dobila ustrezen dirkaški poligon'

Agencija poleg tega že zdaj podpira različne projekte, katerih cilj je voznikom avtomobilov in motorjev omogočiti varno preizkušanje spretnosti znotraj varovanih območij.

AVP: 'Slovenija bo v naslednjih letih dobila ustrezen dirkaški poligon' (foto: Gaj) Gaj
18. 4. 2018

Ta in prihodnji teden bo v Sloveniji v sklopu vseevropske akcije Hitrost potekal poostren nadzor prometa, v sklopu katerega bodo policisti prežali na prehitre voznike. Ko smo poročali, bo nadzor najbolj poostren danes, 18. aprila, ko se bo po celotni državi na različnih lokacijah med šesto in 18. uro zvrstilo kar 617 različnih kontrol. Poleg nadzora prometa bo Agencija za varnost v prometu v sodelovanju z lokalnimi oblastmi izvajala tudi različne dejavnosti, ki pa se bodo nato vse leto nadaljevale tudi po končani akciji.

Glede na to, da je aktualna akcija namenjena umirjanju prometa in zmanjševanju hitrosti na odprtih cestah, smo se na nedavni konferenci AVP-ja dotaknili tudi večne teme: dirkališča v Sloveniji. Menimo namreč, da bi omenjena pridobitev spodbudila voznike avtomobilov in motoriste, da bi svoj adrenalin namesto na cesti sproščali na zaprtem in temu namenjenem poligonu.

Dirkališče je po eni strani v javnem interesu, po drugi pa le zasebna pobuda

Za komentar na to temo smo se obrnili na mag. Igorja Velova, direktorja Agencije za varnost v prometu, ki je dejal, da se tudi agencija trudi, da bi v Sloveniji pridobili tovrsten objekt. »Prvi korak v zvezi s tem je že bil narejen, ko so bili zgrajeni poligoni varne vožnje. Ti omogočajo voznikom, da opravijo določen del spretnosti v kontroliranem okolju. Seveda bi bila potrebna neka nadgradnja, vendar pa je to zadeva, ki na eni strani je v javnem interesu, na drugi pa gre vendarle za zasebno pobudo. Prepričan pa sem, da bomo v Sloveniji v prihodnjih letih pridobili večji tovrsten poligon.«

Velov se je ob tem dotaknil tudi poligona Gaj v Cerkljah na Dolenjskem. »Eno izmed opcij agencija vidi tam, ta projekt smo tudi podpirali, saj gre v praksi za narejeno progo, ki bi jo bilo v prihodnosti, sprva v dolžini dveh, pozneje pa treh kilometrov, mogoče usposobiti in tako vsaj motoristom omogočiti, da v varovanem okolju razvijajo svoje spretnosti in dosegajo višje hitrosti. Seveda pa je na drugi strani to še vedno stvar več ministrstev, zasebne pobude in ne nazadnje lastništva zemljišč. Se pa podobne aktivnosti odvijajo tudi po drugih koncih države.«