Na prvi pogled nenavadna odločitev bi lahko reševala življenja, so prepričani strokovnjaki.
Zavorne luči so že desetletja eden najpomembnejših varnostnih elementov avtomobila, vendar imajo očitno pomanjkljivost: o zaviranju obvestijo predvsem tiste, ki vozijo za nami. Kaj pa pešci, kolesarji in vozniki, ki avtomobil opazujejo od spredaj ali s strani?
Znanstveniki s tehniške univerze v Gradcu v Avstriji so raziskali, ali bi bilo mogoče prometno varnost izboljšati s presenetljivo preprosto rešitvijo: dodatnimi zavornimi lučmi na sprednjem delu avtomobila.
Njihove ugotovitve kažejo, da zamisel še zdaleč ni zgolj oblikovalska posebnost. Z dodatnimi sprednjimi zavornimi lučmi bi bilo po njihovih izračunih mogoče preprečiti od 7,5 do 17 odstotkov trčenj na križiščih.
Rekonstruirali 200 resničnih prometnih nesreč
Osnovna ideja je preprosta. Medtem ko običajne rdeče zavorne luči voznikom za avtomobilom sporočajo, da ta zmanjšuje hitrost, bi sprednja zavorna luč enako informacijo posredovala tistim, ki vozilo vidijo od spredaj – drugim voznikom in pešcem, piše HAK.
Toda obstajala bi pomembna razlika. Sprednje zavorne luči ne bi bile rdeče, temveč zelene. Ko bi voznik pritisnil na zavoro, bi torej spredaj zasvetil zeleni svetlobni signal, ki bi drugim udeležencem jasno sporočil, da avtomobil zavira.
Raziskovalci menijo, da bi bilo takšno svetlobno rešitev mogoče razmeroma preprosto vključiti v oblikovanje novih avtomobilov. Prav tako naj bi bila mogoča razmeroma poceni naknadna vgradnja na vozila, ki so že na cestah.
Da bi preverili, ali bi takšna rešitev dejansko lahko preprečevala nesreče, so znanstveniki pod vodstvom Ernsta Tomascha z inštituta za varnost vozil rekonstruirali 200 resničnih prometnih nesreč, ki so se zgodile na avstrijskih križiščih. Nato so iste dogodke simulirali še enkrat, vendar pod drugačnim pogojem: predpostavili so, da bi bila udeležena vozila opremljena tudi s sprednjimi zavornimi lučmi.
Razliko lahko pomeni že delček sekunde
Rezultati so pokazali precejšen potencial. Glede na reakcijski čas udeležencev bi bilo mogoče preprečiti od 7,5 do 17 odstotkov analiziranih trčenj. Koristi pa se ne bi končale zgolj pri preprečenih nesrečah. V približno četrtini primerov, v katerih dodatna svetlobna opozorila trčenja sicer ne bi preprečila, bi lahko zmanjšala hitrost ob trku. Posledično bi bile lahko manj hude tudi poškodbe udeležencev.
Ključna prednost dodatnih luči je namreč čas. Če drugi udeleženec v prometu prej dobi jasno informacijo, da vozilo zavira, lahko tudi sam hitreje reagira. Pri nevarnem dogajanju na križišču pa lahko že delček sekunde pomeni razliko med pravočasnim zaviranjem in trčenjem.
Toda raziskava je pokazala tudi pomembno omejitev sistema. Pri približno tretjini rekonstruiranih nesreč sprednja zavorna luč zaradi neugodnega kota sploh ne bi bila vidna.
Zato raziskovalci predlagajo še korak dlje: dodatne zavorne luči bi bilo smiselno namestiti tudi na bočne dele avtomobila. Tako bi bila informacija o zaviranju vidna iz več smeri, kar je še posebej pomembno na križiščih, kjer se vozila in drugi udeleženci pogosto približujejo drug drugemu pod različnimi koti.
