Nemški proizvajalci avtomobilov poročajo o najnižjem četrtletnem dobičku od leta 2009, upanje na rešitev z novimi tehnologijami in nižjimi stroški.
Medtem ko so skupni prodajni rezultati in prihodki Volkswagna, BMW-ja in Mercedes-Benza ostali razmeroma stabilni, je poslovni dobiček proizvajalcev (EBIT) po treh četrtinah leta strmoglavil za skoraj 76 odstotkov. Z nekaj več kot 1,7 milijarde evrov je dosegel najnižjo raven od tretjega četrtletja 2009, kaže analiza revizijskega in svetovalnega podjetja EY.
Podatki kažejo, da nobena druga večja avtomobilska država ni dosegla tako slabih rezultatov kot Nemčija v smislu razvoja prihodkov in dobička. Tudi celotna industrija se sooča s krizo dobičkonosnosti. Devetnajst največjih avtomobilskih skupin po svetu, je v tretjem četrtletju nekoliko povečalo svoje prihodke na približno 531 milijard evrov. Vendar se je dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) zmanjšal za 37 odstotkov na približno 18,9 milijarde evrov. To je najnižja številka od leta 2018.
Avtomobilski strokovnjak EY Constantin Gall ugotavlja: "Svetovna avtomobilska industrija je v globoki k
rizi – vendar trenutno še posebej močno trpijo nemške avtomobilske skupine." Razlogi za to vključujejo splošno šibkost prestižnega segmenta, ameriške tarifne politike, negativne učinke menjalnih tečajev, visoke naložbe v električna vozila, ki se še niso obrestovale – in visoke stroške prestrukturiranja. "Vse to trenutno ustvarja popolno nevihto, zlasti za nemške proizvajalce avtomobilov."
Pretres je še posebej opazen na Kitajskem, največjem avtomobilskem trgu na svetu. Prodaja nemških proizvajalcev se je v tretjem četrtletju zmanjšala za devet odstotkov. Kitajski delež v svetovni prodaji se je zmanjšal na 29 odstotkov, v primerjavi z 39 odstotki leta 2020. Trg je izjemno konkurenčen, je dejal Gall. Zaradi šibkega gospodarstva so prestižni avtomobili že v prejšnjih letih prodajali slabše.
Predvsem pa na Kitajskem močno narašča prodaja električnih vozil. "In tukaj imajo Kitajci očitno raje domače znamke kot uveljavljena zahodna podjetja." Zahodni proizvajalci poskušajo preprečiti ta tok, vendar konca padajočih krivulj ni na vidiku.
Najbolj dobičkonosen proizvajalec v tretjem četrtletju je bilo japonsko podjetje Suzuki. Njegova marža, ki primerja dobiček iz poslovanja s prihodki, je znašala 9,2 odstotka. Sledila sta BMW (7,0 odstotka) in Toyota (6,8 odstotka). Večina podjetij je med julijem in septembrom zabeležila zmanjšanje dobička od ustvarjenih prihodkov. Povprečna marža analiziranih podjetij je bila 3,9 odstotka, kar je najnižja vrednost v vsaj desetih letih. Od leta 2023 se je ta številka več kot prepolovila.
V nemški avtomobilski industriji je več podjetij pred kratkim napovedalo programe zmanjševanja števila delovnih mest, ki bodo trajali dlje časa. Med njimi so industrijski velikani, kot so Bosch, ZF Friedrichshafen, pa tudi Mercedes-Benz in skupina Volkswagen z več blagovnimi znamkami. Po podatkih Zveznega statističnega urada so bili dobavitelji v zadnjem času bolj prizadeti zaradi zmanjševanja števila delovnih mest kot sami proizvajalci avtomobilov.
»Še vedno obstaja upanje, da bo čiščenje bilance stanja kmalu končano in da bodo ukrepi za zmanjšanje stroškov hitro obrodili sadove ter prispevali k izboljšanju marže,« je izjavil Gall. Zmanjševanje števila delovnih mest – zlasti na nemški lokaciji – je povezano z visokimi stroški, vendar bi moralo srednjeročno povečati konkurenčnost. Po Gallovih besedah to velja tudi za nadaljnjo odvisnost od motorjev z notranjim zgorevanjem. »Ker upanja na hiter porast elektromobilnosti še zdaleč niso bila izpolnjena; vsaj na zahodnih trgih se prodajne številke le rahlo povečujejo,« je pojasnil strokovnjak. Velika večina kupcev se še naprej odloča za motorje z notranjim zgorevanjem – večinoma kot hibride.
