Skoraj tako dolgo kot pravi avtomobili majhne (in velike) otroke navdušujejo avtomobilske miniature. A če so bile še pred kratkim med večinsko populacijo obravnavane zgolj kot igrače, pa sta splet in družabna omrežja začela kulturo zbiranja kovinskih umetnin razvijati tudi pri nas.
Prva leta mojega življenja so zaznamovali številni majhni avtomobili, miniature. To je bil verjetno tudi naš prvi stik s svetom avtomobilizma, in čeprav so tisti najstarejši sčasoma (bolj ali manj neslavno) končali v smeteh ali pozabljeni nekje na podstrešju, pa je vsaj kateri od njih zagotovo končal na polici in še danes krasi domačo dnevno sobo, nemara celo pisarno.
Avtomobilske miniature so v očeh številnih 'zgolj' igrače, nekaj, kar je namenjeno otrokom, resnici na ljubo pa se tako v tujini kakor tudi doma tovrstna scena vseskozi razvija. Za druge so avtomobilske miniature hobi ali celo način, da si omislijo svoj sanjski avtomobil, pa čeprav le v pomanjšani izvedbi.
Dejstvo je, da je svet avtomobilskih miniatur vse bolj razvit, zbiralcev je vse več, prav tako pa so višji tudi standardi izdelave in zahteve zbirateljev. K temu je v prvi vrsti pripomogel splet, spletne trgovine in pa na splošno širitev znanja na tovrstnem področju. Če je bil tako še pred desetletjem ali dvema slovenski trg miniatur omejen le na peščico tujih imen, ki so se ukvarjali (večinoma) z izdelavo miniatur srednjega kakovostnega in cenovnega razreda, pa so danes zbiratelji postali precej bolj zahtevni in so za miniature pripravljeni odšteti precej večje količine denarja.
Kot zanimivost naj navedemo, da je bila najdražja avtomobilska miniatura vseh časov prodana za nič manj kot 7,5 milijona evrov. Gre za natančno izdelano repliko Lamborghini Aventadorja LP700 iz leta 2015 v merilu 1: 18, večinoma izdelano iz 24-karatnega zlata. Maloprodajna cena avtomobila, po kateri se zgleduje omenjena replika, sicer stane 'le' okrog 400.000 evrov.
Pogled v zgodovino pove, da avtomobilske miniature razveseljujejo manjše in malo večje otroke skoraj tako dolgo kot avtomobili sami. Prve so namreč nastale že v obdobju prve svetovne vojne in celo pred njo, ko so proizvajalci kovinskih igrač pričeli izdelovati pomanjšane verzije Fordovega modela T in britanskih vozil znamke MG.
To so bile relativno preproste miniature, večinoma namenjene otroški igri. Z razvojem novih materialov ter popularizacije plastike pa so miniature postale vse bolj dodelane in obdobju šestdesetih let, ko naj bi po mnenju nekaterih nastajale najkvalitetnejše in z vidika občutkov za podrobnosti tudi najbolj dodelane miniature dosegle največjo popularnost. Zanimivo pri tem je dejstvo, da je velik del tedaj izdelanih miniatur nastal v Evropi in Združenih državah.
V ZDA se je tako najbolj uveljavila znamka Hot Wheels, specializirana za miniature razmerij 1 : 64, njihova posebnost pa so bili različni domišljijski in konceptni avtomobil. Številni izmed njih so do danes postali izredno iskani, znanih pa je celo nekaj primerov, ko so različni predelovalci in izdelovalci avtomobilov po naročilu na podlagi miniatur izdelali povsem funkcionalne prototipe avtomobilov, opremljenih z motorjem, notranjostjo, volanskim mehanizmom…
Sicer pa je ob tem nujno treba omeniti miniature merila 1 : 87. Čeprav gre za miniature, ki jih številni povezujejo z maketami železnic, pa maloštevilni proizvajalci, kot je recimo nemška Herpa, specializirani za miniature tega merila, za posamezne primerke zahtevajo tudi po 100 in več evrov.
Velikost ni merilo za ceno
V Evropi je na drugi strani že tedaj nastalo precej več proizvajalcev. Med najbolj znanimi so britanski Matchbox, francoski Majorette, Norev in Solido, nemška Sucho in Siku ter italijanski Polistil, večinoma specializiranih za miniature v merilu 1 : 43
Proti koncu 80. let se je nato v Evropi pojavil oziroma populariziral nov velikostni razred miniatur, merili 1 : 18 in pa 1 : 24. Tedaj so posledično začele postajati še bolj priljubljene nekatere nove znamke, kot sta Burago in Polistil, iz Azije pa so se na Staro celino začela prebijati nova imena, na primer Maisto in Yatming. Omenjeni proizvajalci so se večinoma osredotočili na miniature nižjega srednjega cenovnega razreda, zaradi česar od njih praviloma ni mogoče pričakovati zbirateljskih primerkov.
In če se vrnem k (zbirateljski) vrednosti miniatur. Podobno kot v pravem avtomobilskem svetu tudi tukaj največ štejeta redkost posamezne serije in smisel za podrobnosti. Kot sem že namignil nekoliko višje, lahko vrednost manjših, a bolj kakovostnih in bolj podrobno narejenih miniatur tudi za večkrat presežejo vrednost večjih miniatur nekega drugega proizvajalca, kar pomeni, da bo miniatura enega proizvajalca v merilu 1 : 24 stala 15 evrov, miniatura drugega v merilu 1 : 43 pa 30 evrov.
Konkreten primer na spletni strani nemške trgovine, specializirane za prodajo miniatur Model Car World, ponuja jasno primerjavo: medtem ko bo na eni strani za miniaturo Ferrarija 365 GTC/4 proizvajalca KK Scale v merilu 1 : 18 treba odšteti 68,18 evra (s čimer se že uvršča v višji srednji cenovni razred), pa bo na drugi strani za miniaturo Ferrarija 410 Superamerica proizvajalca CMF treba odšteti kar 97,43 evra – pa čeprav gre za miniaturo v razmerju 1 : 43!
Tretji dejavnik, ki vpliva na vrednost miniatur, je njihova starost in tudi s tem pogosto pogojena redkost. Pri starejših miniaturah pogosto njihova redkost tako rekoč presega poreklo, kar pomeni, da pridobivajo vrednost tudi miniature proizvajalcev, ki jih sicer ne bi uvrstil med bolj cenjene. V zadnjem obdobju so najboljši primer tega miniature proizvajalca Hot Wheels.
Pri nastanku miniature Zastave 750 ima veliko zaslug tudi revija Avto magazin. Pod vodstvom nekdanjega urednika Martina Česnja in priznanega avtomobilskega oblikovalca ter sodelavca revije Georga Gedla je namreč nastal Zbirateljski klub Avto magazin mini klub, v katerem so se združili ljubitelji miniatur, v sklopu kluba pa so tedaj nastali tudi številni članki iz tega področja, ki jih še danes hranimo v našem arhivu. Prelomna točka za nastanek 'Fička' pa je bil svečan dogodek ob 30. obletnici nastanka revije Avto magazin, kjer so udeleženci v dar dobili miniaturo italijanskega 'Fička', Fiata 600 proizvajalca Brumm, a z logotipom Avto magazina. Tedaj se je rodila tudi ideja o izdelavi cenejših, a še vedno natančno izdelanih replik Zastave 750 v merilu 1: 43, ki je bila naposled leta 2004 tudi realizirana. Fički so nastajali v enakih barvah, kot so jih izdelovali v Zastavi, hkrati pa je nastalo tudi 24 posebnih izvedb, od takšne, ki je posnemala dirkalnik t. i. nacionalne klase, do replike vozila Avto-moto zveze Jugoslavije in tako naprej. No, prva med posebnimi izdajami pa je bila prav miniatura supertestnega Fička revije Avto magazin.
Novo miniaturo omenjenega proizvajalca v merilu 1 : 64 je danes mogoče kupiti že za nekaj evrov – nič drugače pa ni bilo niti v preteklosti – medtem ko se rabljene prodajajo tudi po več tisoč evrov. Rekorder je miniatura Volkswagen Beach Bomb (fantazijski koncept, narejen na osnovi Volkswagne T2), ki velja za sveti gral miniatur Hot Wheels ceno 125.000 evrov.
Ta trend je posledično povzročil, da se vse več navdušencev loteva obnavljanja starih miniatur, pri čemer nekateri zvesto sledijo originalom (od barve karoserij do dizajna koles in barve stekel, ki jih je znova mogoče dobiti ali pa vsaj korektno poustvariti s pomočjo tridimenzionalnih tiskalnikov), spet drugi pa se odločajo za predelave v smislu nameščanja večjih platišč, krilc in podobno.
Takšni izdelki so velikokrat enako kakovostni kot tisti, izdelani v tovarni, vendar pa je njihova zbirateljska vrednost nekoliko manjša. A pri tovrstnih predelavah glavno vodilo običajno ni iskanje zaslužka, saj nakup vse potrebne opreme in pribora ni ravno poceni, temveč lastno zadovoljstvo. Če bi se take obnove želeli lotiti sami, vam priporočam obisk portala Youtube, kjer tovrstni predelovalci redno objavljajo posnetke svojih umetnin in postopek obnove ter predelav.
Redkosti tudi pri nas
Kultura zbiranja avtomobilskih miniatur se v zadnjem obdobju aktivno razvija v Sloveniji, in če je zanimive – nove in rabljene primerke – mogoče najti v različnih specializiranih trgovinah ter na spletu, pa se prava slika pokaže na družabnih omrežjih, kot je Facebook, kjer zbiratelji v skupinah, kot je Diecast zbiratelji Slovenija, radi predstavijo svoje maloserijske miniature in tudi po več sto ali celo več tisoč evrov vredne zbirke, aktiven pa je tudi sam trg miniatur.
Za razvoj področja miniatur v Sloveniji je v precejšnji meri zaslužno nekdanje podjetje Hribar&otroci iz Kranja. Omenjeno podjetje se je namreč ukvarjalo z distribucijo igrač, pri čemer pa je bila največja pozornost namenjena prav avtomobilskim miniaturam – večinoma proizvajalca Burago. Jože Hribar, ustanovitelj podjetja, je tako recimo zaslužen za nastanek prve velikoserijske slovenske miniature.
Gre za na 40.000 enot omejeno serijo miniature Ford Escort RS Cosworth proizvajalca Burago v merilu 1: 43, ki so ji v italijanski tovarni nadeli grafično podobo dirkalnika iz leta 1998, v katerem sta na državnem prvenstvu Slovenije nastopala (in večkrat zmagala) Tomaž Jemc in Matjaž Korošak. Isto podjetje je namreč pozneje poskrbelo za izdelavo miniature Zastava 750. Hribar je namreč kmalu po prelomu tisočletja od srbske tovarne Zastava pridobil dovoljenje za uradno izdelavo miniatur legendarnega 'Fička', za proizvodnjo katerih je leta po tem skrbelo kitajsko podjetje Hongwell.
Ste se ob branju zgornjega zapisa že spomnili, kam ste založili svojo škatlo miniatur iz mladosti? Brž ponjo, preverite, v kakšnem stanju so miniature, nato pa si pripravite prostor, kjer jih boste razstavili. Če pa boste ugotovili, da kateri izmed njih potrebuje nekaj nege - nič ne de: lahko se lotite obnove ali pa ga enostavno pustite v stanju, kakršnem je in kakršnega se spominjate iz otroštva.
Zakaj imam rad modelčke? (Matjaž Tomažič)
Potolažilo me je šele nekaj bankovcev, s katerimi sem letel v papirnico, kjer so prodajali tudi navadne avtomobilčke, vseeno pa smo takrat pri naši hiši postali zbiratelji. Sicer ne ravno najbolj strastni ali zavzeti, kljub temu pa je v naših vitrinah na različnih lokacijah danes nekaj več kot 400 modelčkov različnih meril in znamk.
Jaz pa seveda še kako razumem. Včasih, ko sem vesel ali pa žalosten, odprem vitrino, iz katere zadiši po kakovostnem lesu, in skoraj vsak modelček, ki ga vzamem v roke, na dan prikliče spomine iz mladosti. Tega sem si kupil na šolskem izletu v Munchenu, tega na boljšem sejmu v Milanu, ta je bil moj prvi avto, točno takega Volva sem imel tudi v naravni velikosti, takega Mercedesovega 'repaša' sem vsak večer 'ukradel' fotru in smo šli z ekipo en krog čez Ljubljano. Takrat še čez Tromostovje. Stari je seveda vedel, ampak rekel ni nikoli nič.
Trenutno sem v fazi ponovitve svojega nabora avtomobilov, ki sem jih že imel. To bo sklop v zbirki, ki verjetno nikoli ne bo popoln. Kaj naj rečem, nekateri hodijo na golf, jaz pa si kupujem avtomobilčke.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja