Rabljen avtomobil: Porsche Boxster - 'Baby' 911

Medtem ko nekateri gledajo na Porschejeve vstopne modele zviška, jih drugi poznamo kot lahkonoge športnike, ki za vsaj pol manj denarja omogočajo skoraj enake užitke kot ikonični 911.

Če vam zaupam, da je v Sloveniji trenutno registriranih okrog 1200 avtomobilov znamke Porsche, boste nad nizkim številom najverjetneje nekoliko začudeni, saj jih tisti, ki spremljate promet, bržkone videvate precej pogosto. Pravzaprav so Porscheji na naših cestah pogost pojav že od leta 2005, ko so se začeli kopičiti predvsem Cayenni.

Brez dvoma lahko prav Cayennu pripišemo zasluge, da se je Porsche iz domala odpisane znamke povzdignil med stabilne in dobičkonosne proizvajalce, a hkrati lahko prav njemu (in tudi drugim, ki so se pojavili kasneje) pripišem zasluge, da je Porsche kot znamka izgubil nekaj svoje ekskluzivnosti. Danes so Cayenni prve generacije skupaj z Boxsterjem najdostopnejši Porscheji. In kadar je nekaj tako žlahtnega, kot je Porsche, poceni, takrat velja biti še posebno previden.

Boxster, torej ...

Porsche Boxster s sredinsko vgrajenim motorjem je v prodajne salone zapeljal v letu 1996 kot naslednik modela 968, ki je bil v devetdesetih letih tudi zadnja evolucija Porschejev s spredaj nameščenim motorjem (prej 944 in 924).

Uganka, ki je večini ne uspe rešiti: le redki najdejo napako

Razčistimo takoj na začetku. Porsche 924, 944, 968 in kasneje Boxster niso nikoli bili Porscheji 'za reveže', temveč odlični športni (in ne dirkalni) avtomobili. Samo za primerjavo, leta 1993 je bilo za Porscheja 968 v Sloveniji treba odšteti 105.000 nemških mark, medtem pa so ljudje po Jazbinškovem zakonu za desetino te cene na kredit odkupovali stanovanja. Toliko o Porscheju in revščini.

Ker sta modela 968 in 928 težko našla kupce, je Porsche v začetku devetdesetih let odigral partijo na vse ali nič. Izdelati je moral avtomobil, ki bo relativno poceni, hkrati pa bo ponujal enake užitke kot pregrešno dragi 911. Odločili so za skoraj enako podobo, vendar za nekoliko drugačno konstrukcijo s sredinsko vgrajenim motorjem. Brez dvoma je šlo z vidika takratnih razmer za zelo tvegano odločitev, s katero je Porsche v preteklosti že poskusil in precej klavrno pogorel (Porsche 914/916).

Sredinsko vgrajen motor namreč v svetu športnih avtomobilov ni bil novost. Ta zgodba se je začela že leta 1901 v Ameriki, v šestdesetih in sedemdesetih letih pa v obliki superšportnih avtomobilov, kot so Ford GT 40, Lamborghini, številni Lotusi in drugi, dosegla vrhunec priljubljenosti. No, kupcem so bili takrat na voljo tudi cenejši avtomobili, na primer Porsche 914, Matra Murena in Fiat X 1/9.

Medtem ko so športni uspehi, ki so jih dosegali dirkalniki s sredinskim motorjem v reliju (Lancia Stratos, Ford RS200, Renault 5 Turbo, MG Metro), precej dodali k popularnosti te zasnove, pa je na drugi strani neracionalnost, kar se tiče prostora in vzdrževanja, poskrbela, da so bili ti avtomobili bolj kot ne avtomobilska eksotika. Kljub temu pa so idejo zaradi prednosti, ki jih ta zasnova prinaša pri vozni dinamiki, vseskozi negovali številni proizvajalci, in to vse do danes. Spomnite se avtomobilov, kot so Toyota MR2, MG F, Alfa Romeo 4C, Lotus Elise, Clio V6, Opel Speedster in ne nazadnje tudi najnovejša generacija Corvette.

Porsche je torej konkretno tvegal z zasnovo, bistveno manj pa s tehniko. Za pogonsko osnovo so njegovi mojstri pobrskali po starih policah in izbrali šestvaljni motor z nasproti ležečimi valji ter ga vgradili v karoserijo, sestavljeno iz aluminija in pločevine. Motor je po osnovnem principu in konceptu enak tistemu iz modela 911, je pa v Boxsterjevi izdaji veliko manj potenten.

Ob predstavitvi je iz prostornine 2,5 litra iztisnil skromnih 204 'konjev', kasneje pa je s povečanjem prostornine (2,7 in 3,2 litra) dosegel 220 oziroma 260 'konjev'. Težko bi rekel, da so to posebno impresivne številke, zlasti še za takšen športni avtomobil, kot je Porsche. Vsak Alfist se je potem, ko je preračunal, kakšna je specifična litrska moč 'baby' Porscheja, dobesedno krohotal.

Vseeno pa se je Boxster zaradi natančnega krmiljenja, čvrstega podvozja, agilnosti in vozne dinamike pozicioniral v tisti resnejši športni segment. Kot izrazito športno nastavljen avtomobil je bil z izjemo motorjev tudi relativno zanesljiv in za vzdrževanje pogojno vzdržen avtomobil. Druga generacija mu je prinesla zmogljivejše motorje in kupejevsko različico Cayman. Zanimivo je tudi, da je Porsche pri Boxsterju in Cay­manu zasukal cenovno politiko, saj je bil kupe zaradi nekaterih samo zanj rezerviranih dodatkov (nastavljivo vzmetenje) dražji, kar velja tudi za rabljene.

Če tudi vam pogled uhaja k Boxsterju, vendar s Porscheji nimate izkušenj, morate pred nakupom vedeti naslednje. Prvič, dobrega in poceni Porscheja ni. Boxsterju sicer z izjemo nekaterih trdih in škripajočih plastik ter za obrabo občutljivega usnja glede kakovosti in končne obdelave ni kaj očitati. Nasprotno, kadar beseda teče o delih, ki so pri kabrioletih najbolj občutljivi (platnena streha, armaturna plošča, senčniki in notranje obloge okvirja vetrobranskega stekla), Boxster tudi po 20 letih še ni pokazal kakšnih posebnih slabosti.

Drugič, če si želite pod žgočim soncem križariti v Porscheju, računajte na to, da v njem ni uporabnih odlagališč, da je precej nepregleden in da ima zaradi oblike (in ne volumna) relativno omejene prtljažne zmogljivosti. In tretjič, Porsche Boxster je šminker, zato mora biti pred vsako vožnjo brezhibno očiščen in redno negovan. Zanj torej potrebujete čas, voljo in žensko, ki je ne razjeda ljubosumje, pa četudi zgolj do 'pleha'.

Medtem ko je Boxster pri vozni dinamiki prehitel svojega predhodnika 968, je pri vzdrževanju zgodba obrnjena povsem na glavo. Medtem ko je mogoče Porscheje s spredaj vgrajenim štirivaljnikom vzdrževati na cenovni ravni Golfa in so domala imuni proti prevoženim kilometrom, pa je vzdrževanje pri Boxsterju ... Zares brezskrbnih bo predvsem prvih 120.000 kilometrov, potem pa že lahko računate tudi na kakšna večja vlaganja. Motorji slovijo po nagnjenosti h kapitalnim okvaram in porabi olja. Ročni menjalniki niso problematični, toda avtomatski (Tiptronic) so znani po svoji 'vlažnosti'. Druga generacija je po prenovi v letu 2009 dobila manj problematični dvosklopčni PDK.

Boxster sicer ne sodi med avtomobile, katerih vzdrževanje je zahtevno, vendarle pa je drago. Zaradi nedostopnosti v motornem 'zalivu' je treba ob vsakem večjem posegu motor zgraditi na novo. Ker je to povezano z dodatnimi servisnimi stroški, ni presenetljivo, da je marsikateri Boxster zelo zanemarjen. Tudi zaradi tega so precejšnje razlike v ceni za enak model marsikdaj tudi povsem utemeljene.

Če kolebate, katerega Boxsterja izbrati, vam bo odločitev morda olajšalo podatek, da za večino voznikov in vsakodnevno uporabo povsem zadoščajo že osnovni modeli. Dodaten potisk, ki ga ponujajo močnejši in zmogljivejši modeli S, sicer prija, vendar to ugodje prinese tudi višje stroške vzdrževanja. Če svoja avtomobilska nebesa vidite v ovinkih, pa pozabite na veter v laseh in izberite Caymana.

Boxster je vsekakor zelo zanimiv avtomobil za prosti čas, poleg tega se njegova vrednost, če je v primerni kondiciji, z leti vsaj ohranja, če ne celo povečuje. Žal je ponudba na domačem trgu rabljenih skromna, pri uvozu iz tujine pa morate računati na visok dodaten strošek pri plačilu DMV.

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem