Razlog za slabo voljo naj bi bila grozeča kazen zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja.
Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je danes predstavil poslovne rezultate, ki jih je znamka dosegla v prvem četrtletju letošnjega leta. Ti so pokazali, da dohodki z 22,46 milijarde evrov ostajajo na ravni prejšnjih četrtletij kljub splošnemu upadanju prodaje novih vozil v Evropi. A pri BMW-ju z rezultati vseeno niso zadovoljni, razlog za to pa je po besedah finnčnika podjetja, dr. Nicolasa Petra, Evropska unija oziroma grožnja Evropske komisije, da bo nemškim avtomobilskim podjetjem namenila visoko kazen zaradi domnevnih kartelnih dogovorov.
Dr. Peter je tako ostro zavrnil obtožbe Evropske komisije (te se v nobenem primeru ne nanašajo na afero z dizelskimi motorji) in ob tem dodali, da gre za poskus izenačitve usklajevanje stališč industrije glede regulativnega okvira, kar je sicer v avtomobilski industriji dopustna praksa s kartelnimi dogovori. Pri BMW-ju so tako že napovedali, da se bodo proti Komisiji borili z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, hkrati pa dodajajo, da z njihove strani že pričakujejo globo, zaradi česar je znamka že rezervirala 1,4 milijarde evrov, ki naj bi jih namenila za plačilo globe.
Napovedano je varčevanje
Sicer pa je na BMW-jeve poslovne rezultate vplivalo kar nekaj drugih dejavnikov. Med najbolj pomembnimi so na eni strani morebitni brexit in prehod na standard merjenja učinkovitosti vozil WLTP ter začetek prodaje modelov X5 ter X7. Slednja naj bi po pričakovanju vodstva podjetja v prihodnje močno vpliva na rast prodajnih rezultatov. Bruto zaslužek znamke je sicer znašal 666 milijonov evrov.
BMW pa nikakor ni edini nemški proizvajalec, ki je v prvem četrtletju leta zabeležil negativno krivuljo dobička. Enak trend je bilo mogoče opaziti pri Volkswagnu in Mercedesu. Sicer pa je BMW že napovedal ukrepe, s katerimi se bo v prihodnji spopadel z naraščajočimi stroški proizvodnje. Tako naj bi kar za polovico zmanjšal ponudbo kombinacij motorjev in menjalnikov, do konca leta 2022 pa naj bi še z nekaterimi preostalimi ukrepi privarčevali več kot 12 milijard evrov.