Dizelski motor je pri težkih tovornjakih še vedno skoraj samoumevna izbira, toda njegovo obdobje popolne prevlade se očitno bliža koncu. Bosch napoveduje, da bi lahko že čez manj kot desetletje vsak drugi novi težki tovornjak uporabljal baterijski električni pogon ali gorivne celice.
Spremembe pri tovornjakih so počasnejše kot pri osebnih avtomobilih. Razlog je precej preprost: prevoznikom ni pomembno le, koliko kilometrov vozilo prevozi z enim polnjenjem, temveč tudi, koliko tovora lahko prevaža, koliko časa stoji na polnilnici in predvsem koliko jih vsak prevoženi kilometer stane.
Kljub temu Bosch pričakuje precej hiter premik. Po njegovi oceni bo leta 2030 približno vsak četrti novi težki tovornjak na svetu baterijsko električen ali opremljen z gorivnimi celicami. Do leta 2035 naj bi delež dosegel že približno 50 odstotkov.
Vsak drugi novi tovornjak brez klasičnega dizelskega pogona?
Napoved je toliko bolj zanimiva, ker naj bi se v prihodnjih letih povečal tudi sam trg tovornjakov. Leta 2026 naj bi jih po svetu izdelali približno 3,3 milijona, do leta 2035 pa že okoli štiri milijone na leto.
Bosch želi iz tega razvoja iztržiti precejšen kos pogače. Posel s tehnologijami za težka gospodarska vozila podjetju trenutno prinaša več kot štiri milijarde evrov letne prodaje, do sredine prihodnjega desetletja pa želijo ta znesek več kot podvojiti in preseči osem milijard evrov.
Da ne gre zgolj za oddaljene načrte, kažejo tudi trenutne številke. Bosch navaja, da je približno vsak tretji letos na novo registrirani baterijski električni tovornjak v Evropi opremljen z njegovim elektromotorjem in inverterjem.
Baterije za večino, vodik za najtežje naloge
Največji del elektrifikacije naj bi prevzele baterije. Bosch je med drugim dobil večje naročilo Daimler Trucka za dobavo pogonskih komponent za Mercedes-Benzov električni eActros, proizvodnja teh delov pa bo potekala v Evropi.
Toda pri Boschu ne verjamejo, da bo mogoče celoten težki transport spraviti na eno samo tehnologijo. Pri tovornjakih, ki vsak dan prevozijo velike razdalje in morajo čim manj časa preživeti na postankih, še vedno vidijo prostor za vodik.
Zato razvijajo tako sisteme gorivnih celic kot komponente za motorje z notranjim zgorevanjem, ki namesto dizelskega goriva uporabljajo vodik.
Dizel še zdaleč ni rekel zadnje besede
Čeprav Bosch veliko stavi na elektriko in vodik, dizelskega motorja še ne pošilja v pokoj. Razvija nove sisteme vbrizga, namenjene izpolnjevanju zahtev standarda Euro 7, prihodnost pa vidi tudi v uporabi obnovljivih sintetičnih goriv.
To je pri tovornem prometu pomembna razlika v primerjavi z osebnimi avtomobili. Težki tovornjaki imajo dolgo življenjsko dobo, zato bo tudi ob hitri rasti prodaje električnih modelov dizel na evropskih in svetovnih cestah ostal še vrsto let.
Tudi Boscheva napoved, da bo leta 2035 polovica novih tovornjakov uporabljala baterije ali gorivne celice, zato ne pomeni, da bo takšna polovica celotnega voznega parka.
Tovornjaki bodo dobili še precej več kot nov pogon
Druga velika sprememba se bo skrivala v elektroniki. Bosch bo leta 2027 predstavil novo generacijo kamer in radarskih tipal s funkcijami umetne inteligence, ki bodo med drugim namenjene zanesljivejšemu zaznavanju pešcev in kolesarjev.
Nekatere rešitve so že na cestah. Sistem kamer, ki nadomešča klasična zunanja vzvratna ogledala, je letos pri dveh evropskih proizvajalcih tovornjakov že prišel v serijsko proizvodnjo.
Naslednja tarča: tovornjak, ki lahko vozi sam
Podobno kot pri osebnih avtomobilih se tudi pri tovornjakih vse več funkcij seli v programsko opremo. Namesto množice ločenih krmilnih enot bodo posamezne naloge prevzemali osrednji računalniki, kar bo omogočilo tudi posodobitve vozila na daljavo.
Še večji preskok bi lahko prinesla avtomatizirana vožnja. Bosch dolgoročno meri na četrto stopnjo avtomatizacije, pri kateri lahko tovornjak v določenih okoliščinah vozi brez voznikovega posredovanja.
Pri osebnem avtomobilu je takšna tehnologija predvsem vprašanje udobja, pri tovornjakih pa ima še precej bolj oprijemljiv poslovni razlog. Transportna podjetja se na številnih trgih že spopadajo s pomanjkanjem poklicnih voznikov, zato bi lahko avtomatizacija postopoma spremenila tudi način organizacije cestnega tovornega prometa.
