Stellantis je na sejmu IAA Transportation v Hannovru predstavil nenavadno samovozeče štirikolesno vozilo.
Koncept z imenom BOW oziroma *Box-on-Wheels* je električno in avtonomno logistično vozilo, razvito za dostavo blaga na zadnjem kilometru, ki bi lahko v prihodnosti pomembno spremenilo mestno dostavo. BOW je nastal v sodelovanju med Stellantisovo poslovno enoto za gospodarska vozila Pro One in kitajskim podjetjem UQI Robotics, ki se ukvarja z umetno inteligenco, robotiko in tehnologijami avtonomne vožnje.
Za zdaj ne gre za serijski model, temveč za demonstracijsko vozilo, s katerim želita partnerja preveriti, kako bi lahko avtonomna tehnologija delovala v vsakdanji logistiki.Na prvi pogled BOW spominja na premično dostavno omaro. Njegova oblika je izrazito škatlasta, pri čemer je zaradi skoraj enakih sprednjega in zadnjega dela težko ugotoviti, v katero smer je obrnjen.
Spredaj so v enoto, podobno vetrobranskemu steklu, vgrajeni svetlobni elementi in velik zaslon, zadaj pa je velika nakladalna odprtina z rolojem. Vozilo je zasnovano predvsem okoli tovornega prostora, ne okoli udobja voznika, saj tega v klasičnem pomenu sploh ne potrebuje. BOW naj bi vozil s hitrostjo do 45 km/h, kar nakazuje možnost uvrstitve v evropsko kategorijo lahkih štirikolesnikov L6e.
Stellantis za zdaj ni objavil podatkov o moči elektromotorja, velikosti baterije, nosilnosti ali dosegu. Prav tako še ni znano, ali bi bilo vozilo namenjeno izključno zaprtim območjem ali tudi javnim cestam. Njegova uporaba bi bila lahko zelo raznolika. Najprej bi se lahko uveljavil v mestnih središčih z omejenim dostopom, območjih z nizkimi emisijami, tovarniških kompleksih, na letališčih, v bolnišnicah in logističnih centrih. Na takšnih območjih so poti pogosto predvidljive, hitrosti nizke, promet pa bolj nadzorovan, zato je uvajanje avtonomne vožnje preprostejše kot na odprtih cestah.
V mestni dostavi bi BOW lahko opravljal več krajših voženj zaporedoma. Vozilo bi iz logističnega centra samostojno odpeljalo do določene cone, tam počakalo na prevzem ali dostavo ter se nato vrnilo po naslednjo pošiljko. S tem bi lahko zmanjšali potrebo po stalno prisotnem vozniku in izboljšali izkoriščenost vozila. Za logistična podjetja je pomembno tudi, da bi BOW lahko deloval daljši del dneva, tudi takrat, ko so prometne obremenitve manjše.
Prav tu pa se odpirajo največja vprašanja. Avtonomna vožnja v nadzorovanem okolju je bistveno lažja kot vožnja po mestni ulici, kjer se vozilo sreča s pešci, kolesarji, nepravilno parkiranimi avtomobili, gradbišči, slabim vremenom in nepredvidljivim vedenjem drugih udeležencev. Poseben izziv bo tudi nakladanje. Če bo BOW deloval brez voznika, bo moral biti natančno določen način odpiranja tovornega prostora, preverjanja identitete prejemnika in zaščite pošiljk.
Stellantis pri projektu ne razmišlja samo o vozilu, temveč o celotnem logističnem sistemu. BOW združuje električni pogon, avtonomno vožnjo, povezljivost, umetno inteligenco in digitalne storitve. Koncern želi vozilo vključiti v širši ekosistem, ki bi omogočal spremljanje flote, načrtovanje poti, nadzor tovora in hitro ukrepanje ob okvari ali zastoju.
