Če dogovora med EU in VB ne bo, se bodo stroški močno povečali.
Britanska avtomobilska industrija opozarja, da bi lahko nova pravila o poreklu sestavnih delov po brexitu proizvajalcem električnih vozil že z začetkom prihodnjega leta prinesla okoli 1,4 milijarde funtov (približno 1,6 milijarde evrov) dodatnih carinskih stroškov. Po ocenah združenja proizvajalcev in trgovcev (SMMT) bi bile posledice občutne tako za britanske kot evropske kupce.
Če dogovora med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo ne bo, bodo od januarja začela veljati strožja pravila o deležu lokalno izdelanih komponent v električnih vozilih. Posledično bi kar 70 odstotkov električnih in priključnohibridnih modelov, ki se izvažajo med obema trgoma, izgubilo ugodnosti prostotrgovinskega sporazuma in bilo obremenjenih z 10-odstotno carino.
Po podatkih SMMT je vrednost trgovine z električnimi in priključnohibridnimi vozili med Združenim kraljestvom in EU približno 16,4 milijarde funtov (okoli 19,2 milijarde evrov). Dodatne carine bi zato po mnenju industrije neposredno vplivale na konkurenčnost vozil in njihove končne cene.
Izvršni direktor združenja SMMT Mike Hawes je poudaril, da si avtomobilska industrija v času vse ostrejše svetovne konkurence ne more privoščiti novih trgovinskih ovir. Po njegovih besedah je nujno, da Bruselj in London najdeta skupno rešitev, saj bi dodatni stroški prizadeli obe strani.
Negotovost dodatno povečuje tudi predlog Evropske komisije »Made in EU«, ki daje prednost izdelkom z višjim deležem proizvodnje znotraj Evropske unije. Hawes opozarja, da bi takšna ureditev lahko britanskim vozilom zaprla vrata pomembnega dela evropskega trga. Po njegovem mnenju to ne bi škodovalo le britanskim proizvajalcem, temveč tudi evropski avtomobilski industriji, ki je tesno povezana z dobavnimi verigami na Otoku.
Britanija in Evropska unija ostajata druga drugi najpomembnejši izvozni trg za električna vozila. Obe strani sicer načrtujeta postopno opuščanje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem v prihodnjem desetletju, vendar se trg električnih avtomobilov razvija počasneje od prvotnih napovedi. Evropska unija je zato že nekoliko omilila prvotne načrte glede popolne prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov po letu 2035.
Predstavniki britanske avtomobilske industrije opozarjajo, da bi lahko uvedba novih carin povzročila višje cene vozil, zmanjšala prodajo ter oslabila konkurenčnost evropskih proizvajalcev v primerjavi s kitajskimi in ameriškimi tekmeci.
