BYD ima z Evropo vse resnejše načrte, naslednji korak pa očitno ne bo še en SUV. Kitajski proizvajalec se namreč pripravlja na vstop med najmanjše in cenovno najbolj občutljive električne avtomobile, pri čemer si bo pomagal z rešitvijo, ki jo je razvil za precej poseben avtomobilski trg – Japonsko.
Osnova za evropskega malčka naj bi bila tehnologija modela Racco, s katerim je BYD julija vstopil v japonski razred kei. Gre za avtomobile, pri katerih so mere strogo omejene, zato morajo proizvajalci na zelo majhnem prostoru spraviti pogonski sklop, potnike in prtljago ter obenem zadovoljiti vse strožje varnostne zahteve.
Prav zaradi tega je BYD razvil X-Pack, kompaktno rešitev, pri kateri baterijski sklop pod dnom avtomobila združuje tudi nekatere komponente električnega pogona, ki so običajno nameščene drugje. Rezultat je več uporabnega prostora, kar je pri avtomobilu, dolgem le 3,4 metra, precej pomembnejše kot pri velikem električnem SUV-ju.
Po informacijah japonskega časnika Nikkei želi BYD to tehnologijo zdaj uporabiti tudi zunaj Japonske. Evropski model bi lahko na trg prišel v prihodnjih nekaj letih, čeprav njegove končne mere, tehnični podatki in cena še niso znani.
Evropejci očitno spet želijo majhne avtomobile
BYD se segmenta ni lotil po naključju. Majhni električni avtomobili so bili še pred nekaj leti precej obrobna kategorija, letos pa prodajne številke kažejo drugačno sliko.
Po podatkih Dataforce je bilo med januarjem in julijem v Evropi prodanih 102.295 električnih avtomobilov najmanjšega razreda, kar je 75 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Električni pogon ima tako že približno vsak tretji novi avtomobil v tem segmentu.
Zanimivo je predvsem, kdo pobira največji del te rasti. Najuspešnejši električni malček je Leapmotor T03 s 35.348 prodanimi primerki. Hyundai je z Insterjem dosegel 22.902 registraciji, Dacia pa je prodala 19.147 primerkov Springa. Šele nato sledi prvi evropski model, novi Renault Twingo, ki je od začetka prodaje marca našel 14.059 kupcev.
Pri celotnem segmentu so razmerja še nekoliko drugačna. Fiat Panda ostaja daleč spredaj z 81.956 avtomobili, Toyota je prodala 66.793 primerkov Ayga X, Kia pa 37.659 Picantov. Nobeden od teh treh trenutno nima povsem električne različice.
Madžarska bi lahko bila ključ do nizke cene
BYD ima pri evropskem projektu še enega aduta. Avtomobila mu namreč ne bi bilo treba voziti čez pol sveta.
V Szegedu na Madžarskem dokončuje svojo prvo evropsko tovarno osebnih avtomobilov, kjer naj bi proizvodnja stekla v zadnjem četrtletju letos. Za začetek sta potrjena Dolphin Surf in Atto 2, toda prav tam bi lahko nekoč nastajal tudi novi električni malček.
Lokalna proizvodnja je za BYD pomembna predvsem zaradi stroškov in evropske trgovinske politike. Z avtomobili, izdelanimi znotraj Evropske unije, se lahko proizvajalec izogne dodatnim carinam, ki veljajo za električne avtomobile iz Kitajske, hkrati pa si odpira vrata do prihodnjih spodbud za majhna električna vozila.
EU namreč pripravlja novo kategorijo cenovno dostopnejših električnih avtomobilov, pri kateri naj bi bila meja dolžine postavljena pri 4,2 metra. Pri spodbudah naj bi pomembno vlogo igrala tudi evropsko poreklo avtomobila in njegove baterije.
In prav tukaj postane zgodba zanimiva tudi za Renault, Stellantis, Hyundai in druge proizvajalce, ki stavijo na poceni električne modele. BYD ima tehnologijo, evropsko tovarno in precej izkušenj z agresivnim oblikovanjem cen. Če mu uspe vse troje združiti v avtomobilu za približno 15.000 do 20.000 evrov, bi se lahko razmerja v najcenejšem delu evropskega trga precej hitro spremenila.
Koliko bo avtomobil dejansko stal, za zdaj ni znano. Za orientacijo pa Racco na Japonskem stane od približno 12.500 do 14.600 evrov. Neposredna primerjava z morebitno evropsko različico sicer ni mogoča, saj bo ta morala izpolnjevati drugačne homologacijske in varnostne zahteve.
