Tovrstnih želja in idej bo najbrž v prihodnosti še kar nekaj, vprašanje pa je, ali bo katera od znamk dejansko tudi prešla v kitajsko last.
Kitajski proizvajalec BYD želi okrepiti svojo prisotnost v Evropi, pri čemer preučuje različne možnosti – od sodelovanja z uveljavljenimi proizvajalci do morebitnih prevzemov avtomobilskih znamk. Med imeni, ki se pojavljajo v teh razpravah, je tudi italijanski Maserati.
Izvršna podpredsednica družbe BYD Stella Li je v pogovoru za Bloomberg dejala, da so nekatere evropske prestižne znamke za podjetje zanimive, med njimi tudi Maserati. Ob tem je poudarila, da za zdaj ni bilo nobenih konkretnih potez ali uradnih ponudb.
V italijanski znamki govorice zavračajo. Operativni direktor Maseratija Santo Ficili je konec maja poudaril, da podjetje ni naprodaj, čeprav preučuje različne možnosti tehnološkega razvoja in morebitna partnerstva z drugimi proizvajalci.
BYD ne zanima le nakup znamk, temveč tudi proizvodnja v Evropi. Podjetje naj bi se po navedbah tujih medijev pogovarjalo z več avtomobilskimi skupinami o uporabi ali prevzemu neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti. Takšna strategija bi mu omogočila večjo lokalno prisotnost in manjšo odvisnost od uvoza vozil iz Kitajske, ki ga obremenjujejo evropske carine.
Evropski trg ostaja za kitajske proizvajalce izredno pomemben. Povpraševanje po električnih vozilih raste, številne države pa nakup še vedno spodbujajo s subvencijami. V Nemčiji, ki predstavlja največji avtomobilski trg na stari celini, je delež popolnoma električnih vozil v prvih štirih mesecih leta dosegel skoraj četrtino vseh novih registracij.
Toda načrti BYD-ja prihajajo v času, ko se podjetje doma sooča z vse ostrejšo konkurenco. Na kitajskem trgu električnih vozil divja cenovna vojna, ki močno vpliva na dobičkonosnost proizvajalcev. BYD je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril približno 520 milijonov evrov čistega dobička, kar je več kot polovico manj kot v enakem obdobju lani.
Zato številni analitiki dvomijo, da bi se kitajski velikan v bližnji prihodnosti odločil za odmeven prevzem evropske premijske znamke. Po njihovem mnenju bi bila takšna poteza sicer zanimiva z vidika prepoznavnosti, vendar bi prinesla tudi visoke stroške in številna poslovna tveganja.
BYD pri tem ni osamljen primer. Več kitajskih proizvajalcev išče načine, kako se še tesneje povezati z evropsko avtomobilsko industrijo. To ne pomeni nujno prevzemov, saj so vse pogostejša tudi partnerstva in skupni projekti, s katerimi želijo kitajska podjetja pridobiti dostop do evropskih trgov, tehnologij in proizvodnih zmogljivosti. Če bodo tradicionalni proizvajalci pripravljeni na sodelovanje, bi lahko prav takšna povezovanja v prihodnjih letih pomembno preoblikovala evropski avtomobilski prostor.
