Cene goriv so visoke, katere pa so alternative?

Mobilnost naša družba že nekaj desetletij jemlje kot nekaj povsem samoumevnega. Vedno in povsod, za razumen denar ali pa še raje: bolj poceni. A časi se spreminjajo, razmere v svetu prav tako, in tudi nafta ali elektrika bosta počasi postali še veliko več kot »le« strateški surovini. Mobilnost se torej srečuje z novimi izzivi.

Pri Petrolu poskrbijo tako za nafto kot za elektriko. (foto: Dusan Zidar) Dusan Zidar
20. 4. 2022

Ob vsem sodobnem dogajanju v svetu, posebno pa seveda v luči vojne v Ukrajini, se vedno bolj pogosto pojavljajo vprašanja o prihodnosti pogonskih energentov in njihovih cenah. Alternativ sicer ni ravno veliko, v ozadju pa je seveda veliko politike in lov za dobičkom. A energijska revščina vseeno postaja pomemben del poslovanja pa tudi vsakdanjega življenja povprečnega človeka. Navadili smo se, da je mobilnost tako rekoč zagotovljenega 365 dni na leto, da so ceste, ko pade sneg, tako rekoč takoj splužene, asfalt zakrpan in pretočnost prometa ustrezna. A kot vedno v realnem življenju ni vedno tako. Najprej se je zataknilo pri gostoti prometa in neustrezni infrastrukturi, a zdaj se vedno bolj zatika pri ceni te mobilnosti.

Bencin in dizel, vodik, LPG ali CNG, elektrika. Vse to so energenti, ki danes in v prihodnje zagotavljajo mobilnost. Pretresi na trgih posledično povečujejo stroške proizvodnje in dobave, trgovci pa se seveda temu rade volje prilagodijo z višanjem cen. Pri Petrolu vseeno pravijo, da kot največja energetska družba v Sloveniji trenutno uspevajo povpraševanje pokrivati z učinkovitim nabavnim procesom in pravočasnim vnaprejšnjim nakupom zadostne količine goriv in zakupom dovoljšne količine drugih energentov za prihodnje obdobje.

»Družba Petrol ima tako trenutno dovolj zalog za običajne potrebe slovenskega prebivalstva po pogonskih gorivih. Ocenjujemo, da bo v primeru, da bodo povpraševanja po gorivu ostala na običajni ravni, oskrba strank v Sloveniji in v ostalih državah, kjer je Petrol prisoten, potekala brez večjih motenj. Ocenjujemo, da zanesljivost dobave pogonskih goriv ob normalnih pogojih, torej običajnih nivojih povpraševanja, v prihodnosti ne bo ogrožena, zagotovo pa se bodo zaradi vojne spremenile dobavne poti pogonskih goriv,« še dodajajo na Petrolu.

Trgi ostajajo nepredvidljivi

Zelo težko je seveda predvideti, kdaj bi se lahko razmere na trgih umirile in kdaj bi lahko elektrika postala eden od potencialnih »rešiteljev« mobilnosti. Razmere na trgu so namreč zelo nestabilne, pa ne samo pri nafti, ampak tudi pri elektriki. Zaenkrat posebnih povišanj cen še ne čutimo, kar pa ne pomeni, da jih v prihodnje ne bomo. Zato ima tudi elektrika za seboj skritih kar nekaj spremenljivk.

V podjetju Gen-I pravijo, da se cene električne energije na evropskih veleprodajnih trgih gibljejo v skladu z gibanjem cen premoga, zemeljskega plina in emisijskih kuponov. Tako so že v drugi polovici lanskega leta zrasle na rekordno visoke nivoje, v začetku letošnjega leta so se nekoliko umirile, nato pa je kriza v Ukrajini postavila pod vprašaj uvoz vseh energentov iz Rusije. Zaenkrat vse kaže, da bodo visoke cene na veleprodajnih trgih vztrajale še vsaj do konca naslednje zime, v primeru zaostritve odnosov z Rusijo lahko tudi dlje.

V podjetju Moon, ki zagotavlja polnilno električno infrastrukturo, pravijo, da so se cene polnjenja že povišale, v povprečju za toliko, kot so se dvignile cene električne energije. »Na polnilnicah MOON charge so se cene dvignile za 10 centov na kilovatno uro, kar je toliko, za kolikor so se povprečno dvignile tudi cene električne energije, ki jo plačujejo lastniki polnilnic. Če se bodo cene elektrike ponovno spustile, bomo temu sledili tudi pri ceni polnjenja,« pravi Dušan Lukič iz Moona.

Pri Petrolu so lani tudi spremenili način obračunavanja polnjenja vozil z elektriko, saj se zdaj polnjenje na Petrolovih počasnih, hitrih in ultrahitrih polnilnicah zaračunava po količini porabljene energije in ne več po času, ko je vozilo priklopljeno na polnilnico; to pa naj bi bila predvsem želja uporabnikov.

Slovenija preveč odvisna od uvoza fosilnih goriv

V Gorenjskih elektrarnah, ki imajo trenutno v lasti 12 polnilnih postaj, 19 polnilnih postaj pa v upravljanju, v naslednjih mesecih ne načrtujejo podražitve električne energije na polnilnicah. Po njihovem mnenju so električna vozila zagotovo prihodnost mobilnosti, saj je Slovenija v celoti odvisna od uvoza fosilnih goriv, ki so glavni vzrok povečanih emisij CO2. »Električno energijo iz obnovljivih virov pa lahko proizvedemo doma in v tem vidimo glavno prednost uporabe električnih avtomobilov v prihodnje. Gorenjske elektrarne kot proizvajalec in upravljavec električne energije stremimo k oblikovanju trajnostnih poslovnih modelov, ki bodo v največji možni meri izkoriščali lokalno proizvedeno električno energijo,« še dodajajo.

Pri Elektro Ljubljana pa so malce drugačnega mnenja. Predvidevajo namreč, da bodo zaradi dviga cene električne energije morali povišati tudi ceno polnjenja električnih vozil za 40 do kar 80 odstotkov, kar pa naj bi se zgodilo predvidoma v maju.

In enako predvidevajo pri Elektro Maribor, kjer s svojim hčerinskim podjetjem Energija Plus skrbijo tudi za polnilnice: »Na polnilnicah, ki so v lasti ali upravljanju Energije Plus, doslej še nismo izvedli dviga cen, kljub temu da je cena električne energije letos kar nekajkrat višja kot pretekla leta. Upamo, da se bodo cene na globalni ravni umirile, tako korekcija cen morda tudi v prihodnje ne bo potrebna. V kolikor umiritve ne bo, pa bomo seveda tudi mi primorani izvesti korekcijo cen. V kakšni višini, pa je v tem trenutku zelo težko oceniti, saj cene električne energije preveč nihajo.«

Prihodnost je torej precej nepredvidljiva, saj se razmere v svetu spreminjajo tako rekoč iz dneva v dan. Pa vendar – v katero smer bo šel razvoj trga z naftnimi pogonskimi gorivi in kam z elektriko?

Nafta bo še deset let pomembna

Pri Petrolu menijo, da bodo naftna pogonska goriva za mobilnost v naslednjem desetletju ohranila pomembno vlogo, a jih bo elektrika dopolnjevala v večji meri kot do sedaj. Po njihovem mnenju bo torej elektrika postajala vedno bolj pomemben »igralec« v mobilnosti pri osebnem prevozu, pri prevozu tovora in oseb z večjimi vozili pa bo še kar nekaj časa elektrika v podrejenem položaju. »V kakšni meri in s kakšno hitrostjo pa se bo to dogajalo, pa ni odvisno le od ponudnikov energentov končnim porabnikom, ampak od mnogih drugih dejavnikov, tudi od pripravljenosti na spremembe uporabnikov samih,« še dodajajo.

Pa bo ta rast porabnikov električne energije pomenila tudi obremenitev ali celo preobremenitev elektroenergetskega sistema in posledično spet višje cene? Pri Moonu so prepričani, da ne, saj na cestah še dolgo ne bo toliko električnih avtomobilov, da bi ti opazno vplivali na elektroenergetsko omrežje ali zaradi večjih potreb po električni energiji povzročili dvig cen.

»Še več,« dodajajo, »polnjenje električnih avtomobilov ponoči, z nizko močjo, omrežju celo koristi, ker zmanjšuje razlike med dnevno in nočno porabo energije.« Očitno zaenkrat avtomobili, v predvidenem obdobju osmih let, še ne bodo vzrok za morebitne preobremenitve, če pa bo do njih prišlo, pa se to ne bo zgodilo zaradi elektrifikacije prometa, saj že danes glavno obremenitev predstavljajo ostali porabniki.

Pa vendar se vedno znova poraja vprašanje, zakaj se dviguje cena elektrike, saj se niso podražili niti veter niti sonce niti jedrsko gorivo. Premog in plin sta se, in ker so naši dobavitelji seveda vpeti v evropski energetski sistem, se vpliv višjih tržnih cen pozna tudi pri nas. Pro­izvajalci namreč svojo energijo prodajajo po tržnih cenah in ne po proizvodnih cenah. Petrol na primer električno energijo kupuje v Sloveniji od slovenskih proizvajalcev ali na regionalnih evropskih borzah, večinoma na madžarski borzi HUDEX ali na nemški borzi EEX.

»Gibanje maloprodajnih cen električne energije je odsev gibanja cen na svetovnem trgu, na katerega posamezna gospodarska družba ne more vplivati. Razmere na svetovnih trgih energentov so bile že doslej nepredvidljive, dodatno veliko negotovost pa vnaša aktualna situacija v Ukrajini,« pravijo pri Petrolu.

Pa ne le Ukrajina, na nabavne cene elektrike vplivajo na eni strani običajni dejavniki, kot so temperature, vreme ter količina padavin, na drugi pa politične odločitve, kot so sankcije, zapiranje plinovoda Severni tok 2, prehod na obnovljive vire in še bi lahko naštevali.

Močna podražitev elektrike

Za primerjavo: cena elektrike se je na nabavnem trgu v lanskem letu povečala za več kot 175 odstotkov. V začetku leta 2021 je bila cena okrog 55 EUR/MWh (borza HUDEX), do konca leta 2021 pa je cena zrasla čez 152 EUR/MWh. Na 31. marec 2022 je cena za preostanek leta 2022 že okrog 280 EUR/MWh.

Kljub temu je elektrika zaenkrat še ugodna alternativa, a ob misli na trende podražitev postaja vedno manj privlačna in se ob predvideni podražitvi za 80 odstotkov že povsem približa dizlu. Pod pogojem seveda, da njegova cena na današnji ravni ostane nespremenjena. Ob takih razmerjih na trgu pa postaja (oziroma bi lahko postala) investicija v precej dražji električno gnani avtomobil vse manj in manj zanimiva – posebno še ob mačehovskem odnosu države do subvencij za prehod na osebno e-mobilnost.

Se bodo energenti torej v prihodnje tudi tako dražili? Odgovor je trenutno nemogoče podati, a tukaj so še alternative, kot sta LPG in CNG. Prvi je zelo razširjen, drugi pa energetsko bolj učinkovit, ampak dražji in manj razširjen. Povsem pa »najmočnejših« pogonskih energentov (nafte in elektrike) še dolgo ne bosta izpodrinila, če sploh kdaj.

Svet mobilnosti je vseeno postavljen pred veliko preizkušnjo, ne glede na energent, ki naj bi to mobilnost zagotavljal.

Kakšni so stroški vožnje s povprečnim osebnim avtomobilom z bencinom, dizlom in elektriko ter morebitnim 80-odstotnim povišanjem cene elektrike?

Preglednico so pripravili pri podjetju Petrol. Za primerjavo smo izbrali neko povprečno porabo, ki je seveda v veliki meri odvisna tudi od načina vožnje, kar še najbolj velja za električna vozila. Primerjava pa pokaže, da se lahko uporabnik, ki polni večino časa na javnih polnilnicah, že precej približa stroškom avtomobila na naftni pogon (glej spodnje opombe).

Vrsta avtomobila Razdalja (km) Poraba (l/ 100 km oz. kW/100 km) Aktualna cena na dan 31.3.2022 (EUR/L oz. EUR/kWh z DDV) Strošek ob aktualni ceni (EUR) Aktualna cena na dan 31.3.2022 + 80% podražitvi elektrike (EUR) Strošek ob aktualni ceni + 80% podražitev elektrike (EUR)
Avtomobil na bencinski pogon (94-oktanski) 100 7 1,503 10,521 1,503 10,521
Avtomobil na dizelski pogon 100 5 1,541 7,705 1,541 7,705
Električni avtomobil 100 20 0,21 4,20 0,378 7,56

*Cena električne energije ob predpostavki, da uporabnik polni 60 % časa doma in 40 % časa na javnih polnilnicah (60 % počasno, 30 % hitro in 10 % ultrahitro polnjenje). Pri izračunih so upoštevane cene 0,13 EUR/kWh z DDV v primeru polnjenja v gospodinjstvu in aktualno objavljene cene za javno polnjenje na Petrolovih polnilnicah: 0,25 EUR/kWh z DDV za polnjenje do 22 kW; 0,38 EUR/kWh z DDV za polnjenje med 22 in 50 kW ter 0,60 EUR/kWh z DDV za polnjenje nad 50 kW. Cene so veljavne na dan 11. 3. 2022.