Združenje serviserjev si prizadeva, da bi se z zavarovalnicami dogovorili za višjo ceno dela, za ceno torej, ki bi bila vsaj blizu tisti, ki jo imajo na priznanih cenikih. Zanimivo je, da so se zato povezala združenja iz treh držav nekdanje Jugoslavije.
Antonio Đureta, predsednik Slovenskega in Hrvaškega društva avtomobilske stroke (SDA in HUAS), je za medije spregovoril o skupnih težavah, ki jih imajo z zavarovalničarji na prostorih nekdanje skupne države. Zanj je nepredstavljivo, da zavarovalnice vsiljujejo in diktirajo ceno ure dela serviserjem, in pravi: "Kaj mislite, ali bi na primer frizer naredil frizuro za 5 evrov, po odobrenem ceniku pa to velja 20 evrov? V Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji serviserje "odrežejo", ker zavarovalnice cen serviserjev ne priznavajo, ampak odrejajo svoje cene proti zakonu."
Podobne prakse v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Predsednik slovenskega in hrvaškega združenja avtomobilske stroke ter tesni sodelavec srbskega združenja razkriva, da imajo potrošniki na Balkanu večinoma enake težave. Povsod v državah nekdanje Jugoslavije namreč zavarovalnice držijo v svojih rokah vse niti v zvezi z reševanjem odškodninskih zahtevkov. Vsega tega v večini držav EU ni, saj si tam zavarovalnice delijo odgovornost in pravice tako s ponudniki storitev (servisi) kot s potrošniki.
Ker se isti problemi povezujejo, ker iste zavarovalnice večinoma delujejo na območju držav bivše države, ker so slabe prakse nekdanjega sistema podedovane, so serviserji končno ugotovili, da morajo v boju za standarde in zakone EU sodelovati. Še toliko bolj, ker veliko zavarovalnic deluje tako na Balkanu kot v državah EU. Eni vatli veljajo od Avstrije preko Finske do Irske, drugi pa v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. Vse to so razlogi, ki ženejo serviserje iz omenjenih treh držav, da to prakso spremenijo, in da enaka pravila zaživijo na celotnem območju EU.
Združenje si prizadeva, da bi jim zavarovalnice priznale višje stroške dela, ki so vsaj blizu tistim na ceniku!
Serviserji želijo za skupno mizo z zavarovalničarji
Pri obveznem avtomobilskem zavarovanju in popravilih avtomobilov po prometnih nesrečah si po njegovih besedah delimo podobne ali skoraj povsem enake težave, princip pa je povsod enak. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji. Đureta je za dogovor in noče v vojno z zavarovalnicami. Ima jih za poslovne partnerje in pomemben člen v trikotniku, v katerem so tudi najpomembnejši - potrošniki. Poudaril je, da se želijo dogovoriti za trajnostno zgodbo, v kateri ne bo nezadovoljstva, in v kateri so vedno na prvem mestu uporabniki, zavarovanci, potrošniki ... Ima veliko izkušenj iz Hrvaške in trdi, da ni razloga, da zavarovalnice v Sloveniji in Srbiji ne priznavajo cene dela iz cenika posamezne delavnice.
Bodo višje cene servisne ure pomenile višje cene polic?
V združenju računajo, da bi se v Sloveniji moral ponoviti scenarij iz Hrvaške, saj so že uspeli dvigniti ceno servisne ure na 45 evrov pravi Đureta in dodaja, da bodo pozvali zavarovalnice in jih seznanili s težavami in nevzdržnostjo stroškov dela.
Antonio Đureta, predsednik Slovenskega in Hrvaškega društva avtomobilske stroke (SDA in HUAS).
Đureta pravi, da zavarovalnice serviserjem priznavajo le 28 evrov, hkrati pa imajo serviserji potrjeno ceno dela izraženo na cenikih in večkrat tudi višjo od 60 evrov! Na vprašanje, zakaj se povezujejo slovenski, hrvaški in srbski serviserji, je odgovoril: „Zaradi enakih standardov in pravic, ki veljajo v večini držav EU, pri nas žal ne, zato ni res, da se bodo zavarovalne premije zaradi dviga cen dela samodejno zvišale. Cene dela nimajo tako močnega vpliva na ceno polic in ko veš, da so cene zavarovanj v Nemčiji, na primer osnovnega avtomobilskega zavarovanja, zdaj na ravni tistih, ki jih imamo v Sloveniji ali na Hrvaškem, je enostavno sklepati, da nimajo prav veliko prostora za utemeljitev višjih cen zaradi višjih stroškov dela. Konkurenca je tudi med zavarovalnicami, zato naj trg in evropsko okolje vplivata na pravila igre, pa tudi na višino polic.“
Preberite še