Zgolj v Volkswagnu naj bi delo izgubilo nekaj manj kot 100.000 zaposlenih. Ob tem je bil Diess kritičen tudi do pridobivanja elektrike s pomočjo rjavega premoga.
Evropski svet je po maratonskih, 13-urnih pogajanjih v sredo z veliko večino končno sprejel kompromisni predlog uredbe, s katero naj bi države članice Evropske unije do leta 2030 za 35 odstotkov zmanjšale izpuste novih avtomobilov v primerjavi z letom 1990. Sprejeti kompromis predvideva za 5 odstotkov nižje znižanje, kot ga je želel doseči Evropski parlament, pri čemer pa so v Svetu nestrinjanje z rezultatom izrazili predvsem podporniki ostrejše zakonodaje.
Prvi odzivi zdaj prihajajo iz avtomobilske industrije, kjer je največje nezadovoljstvo z dosedanjim potekom dogodkov izrazil predsednik zveze avtomobilske industrije VDA Bernard Mattes, ki med drugim zastopa interese Forda, Volkswagna, Daimlerja in BMW-ja. »Obžalovanja vredno je, da večina držav ni našla moči, s katero bi našla kompromis med zaščito okolja in zaščito delovnih mest. Varnost delovnih mest je ogrožena, Nemčija pa bo postala vse manj industrijsko zanimiva,« je bil včeraj kritičen Mattes v uradni izjavi za medije.
Še nekoliko bolj natančen je bil pri kritiki predloga prvi mož koncerna Volkswagen Herbert Diess, ki je opozoril na morebitne hude posledice sprejetja zakona. Diess je za Sueddeutsche Zeitung včeraj dejal, da bi 40-odstotno znižanje emisij do leta 2030 pomenilo odpust okrog četrtine oziroma 100 tisoč delavcev, zaposlenih v Volkswagnovih tovarnah. Ob tem je opozoril, da tudi 35-odstotno znižanje situacije ne bi bistveno spremenilo. »Industrija se lahko poruši hitreje, kot nekateri mislijo. Poglejte italijansko in britansko avtomobilsko industrijo, skorajda ju ni več. Kitajska in ZDA imajo zdaj priložnost, da zmanjšajo našo vlogo pri avtomobilih prihodnosti in so na dobri poti do tega. Menim, da imamo le 50-odstotne možnosti, da tudi v prihodnosti ostanemo vodilna avtomobilska znamka.«
Diess je bil ob tem sicer kritičen tudi do odnosa politike do rjavega premoga za termo elektrarne: »V razvoj elektromobilnosti vlagamo milijarde evrov, ker menimo, da je to prava pot. Hkrati pa spodbujamo razvoj okolju najbolj škodljive metode pridobivanja (električne) energije: kurjenje rjavega premoga. Večji blok termoelektrarne v zrak izpusti toliko ogljikovega dioksida kot devet milijonov dizelskih avtomobilov. Nesprejemljivo je, da posamezniki sploh razmišljajo o širitvi rudnikov rjavega premoga.«
Evropski parlament meni drugače
Na nedavnem zasedanju Evropskega parlamenta je bilo sicer govora tudi o tej problematiki, pri čemer pa je pobudnica nove zakonodaje Miriam Dalli dejala, da bi le s povečanjem proizvodnje baterij za električne avtomobile v Evropi do leta 2030 pridobili novih 92 tisoč delovnih mest, hkrati pa izpostavila, da se bo v tem času po Evropi upokojilo do 900 tisoč delavcev v avtomobilski industriji, preostali pa bi lahko dobili delo na drugih (novih) področjih te panoge.
Ne glede na to, da sta Evropski parlament in Svet podprla predlog novega zakona (sicer se njuni mnenji o tem, kakšni ukrepi naj bi bili uvedeni, nekoliko razhajata), pa bo odločitev o tem, kakšen zakon bo sprejet, znana šele po srečanju in usklajevanjih omenjenih strani z Evropsko komisijo v prihodnjih dneh oziroma tednih.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del