Pritisk zaradi dragih goriv v Evropi se stopnjuje. Povprečna cena dizla v Evropski uniji je po podatkih Euronewsa dosegla rekordnih 2,24 evra za liter, države članice pa so danes na izrednem sestanku iskale možnosti za umiritev razmer. Ena od njih je zdaj povsem odkrito na mizi: sprostitev strateških zalog goriva.
V ozadju je tudi vse ostrejši spor z ZDA. Washington želi, da Evropa na trg pošlje velik del svojih rezerv, administracija Donalda Trumpa pa je zagrozila celo z omejitvijo ameriškega izvoza dizla. Bruselj je danes takšno možnost odločno zavrnil.
Evropa bi lahko vendarle odprla svoje rezerve
Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je potrdil, da sprostitev strateških zalog ni več le teoretičen scenarij. O možnosti se EU usklajuje z državami članicami Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki ima osrednjo vlogo pri koordiniranju tovrstnih posegov.
Jørgensen je za Euronews povedal, da se države pogovarjajo o tem, kdaj bi bil pravi trenutek za ukrepanje. Strateške zaloge so v preteklosti že uporabili in po njegovih besedah jih bodo verjetno znova.
Pomembna podrobnost je, da Evropska komisija sama ne more odpreti skladišč in poslati goriva na trg. Končna odločitev je v rokah posameznih držav, Bruselj pa lahko njihov odziv usklajuje.
Podobno sporočilo je danes poslala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anna-Kaisa Itkonen. EU je pripravljena sodelovati pri skupnem ukrepanju prek IEA, ki bi koordinirala morebitno sprostitev rezerv.
Iz Bruslja Američanom: Prepoved izvoza ne bi koristila nikomur
Precej manj diplomatski je bil evropski odgovor na drugo ameriško idejo. Trumpova administracija namreč razmišlja o omejitvi oziroma prepovedi izvoza dizla, s katero bi več goriva zadržala na domačem trgu in poskusila znižati cene v ZDA.
Bruselj je danes sporočil, da takšen ukrep v celoti zavrača.
Itkonen je opozorila, da prepoved izvoza ne bi koristila nobeni strani, še več – omajala bi evropsko zaupanje v ZDA kot zanesljivega energetskega partnerja.
Za Evropo to nikakor ni obrobno vprašanje. Ameriški dizel predstavlja pomemben del evropske oskrbe, trg pa je zaradi geopolitičnih razmer in omejene ponudbe že močno napet.
ZDA želijo, da Evropa sprosti kar 120 milijonov sodov
Ameriški finančni minister Scott Bessent je evropske države že v četrtek pozval, naj dodatne količine goriva na trg pošljejo nemudoma.
Ameriška zahteva naj bi bila precej konkretna: Evropa naj bi v šestih mesecih sprostila okoli 120 milijonov 159-litrskih sodov dizla. Po podatkih Goldman Sachsa so imele evropske članice OECD konec junija približno 190 milijonov sodov zalog, zato govorimo o zelo velikem posegu v evropsko varnostno rezervo.
Trumpova administracija s tem poskuša umiriti tudi razmere doma. Cene dizla so močno narasle tudi v ZDA, kjer je vprašanje goriva še posebej občutljivo pred novembrskimi vmesnimi volitvami.
Izredni sestanek končan, odločitve o odpiranju zalog še ni
Predstavniki članic EU in Evropske komisije so se danes v okviru delovne skupine za energetsko varnost sestali prav zaradi dogajanja na trgu dizelskega goriva. Pregledali so razmere, izmenjali podatke in razpravljali o možnih ukrepih, vendar končne odločitve o sprostitvi rezerv še niso sprejeli. Pogovori se nadaljujejo tudi na ravni IEA.
Evropa ima pri tem precej neprijetno dilemo. Sprostitev rezerv bi lahko povečala ponudbo in vsaj začasno ublažila cenovni pritisk, vendar so te zaloge namenjene prav izrednim razmeram in jih je pozneje treba znova napolniti. Ob nadaljevanju geopolitičnih pretresov države zato niso pripravljene prehitro izprazniti svojih varnostnih rezerv.
Ameriška prepoved bi lahko evropske voznike drago stala
Še precej bolj problematična bi bila za Evropo ameriška prepoved izvoza. Goldman Sachs ocenjuje, da bi vsak teden omejenega ameriškega izvoza lahko evropske cene dizla zvišal za približno dva odstotka.
Še bolj črn scenarij je izračunal Oxford Economics. Popolna ameriška prepoved izvoza bi lahko evropske veleprodajne cene dizla dvignila za 40 do 50 odstotkov, del tega pa bi se lahko prelil tudi na bencinske servise. Gre sicer za oceno posledic popolne prepovedi, ne za napoved, kaj se bo dejansko zgodilo.
Za zdaj je torej odprtje evropskih rezerv le ena od možnosti. Toda po današnjem sestanku je jasno, da jo države obravnavajo resno. Manj pripravljenosti pa je v Bruslju za popuščanje ameriškemu ultimatumu: če bi Washington dejansko zaprl izvozno pipo, bi lahko spor zelo hitro občutili tudi evropski vozniki na cenah bencinskih servisov.
