Navdušenci nad izpušnimi plini bi dali zaklad za to neverjetno najdbo ...
Ekstremna vročina in dolgotrajna suša po Evropi sta gladino Donave ponekod spustili na zgodovinsko nizke ravni, iz rečnega dna pa se ob tem pojavljajo ostanki preteklosti, ki so bili desetletja skriti pod vodo. Potem ko so pri srbskem Prahovu postali vidni ostanki več deset nemških vojaških plovil iz druge svetovne vojne, je zdaj izjemna najdba prišla še iz Madžarske.
Na razkritem delu rečnega dna v bližini stavbe madžarskega parlamenta v Budimpešti so odkrili izredno redek vojaški motocikel nemškega Wehrmachta, skupaj s posmrtnimi ostanki dveh ljudi, za katera domnevajo, da sta bila njegova uporabnika.
Več kot 80 let pod vodo najdbi presenetljivo ni povzročilo uničenja, kakršnega bi običajno pričakovali v takšnem okolju. K temu naj bi odločilno pripomogla posebna mešanica rečnega blata, plina in olja, ki je motocikel ter posmrtne ostanke z osebnimi predmeti zaščitila pred hitrejšim propadanjem.
Motocikel je tako dobro ohranjen, da so strokovnjaki hitro ugotovili, za kateri model gre. Gre za DKW NZ 350-1, nemški vojaški motocikel iz zadnjega obdobja druge svetovne vojne. Nacistična Nemčija je proti koncu vojne izdelala približno 12.000 primerkov tega modela.
Do 90 kilometrov na uro
Poganjal ga je enovaljni dvotaktni motor z močjo 11,5 konjske moči, dosegel pa je lahko približno 90 kilometrov na uro. Čeprav so ga začeli uporabljati šele leta 1944, se je hitro uveljavil predvsem pri izvidniških nalogah ter za prevoz sporočil in kurirske naloge.
Od predhodnika se je razlikoval tudi po konstrukciji. Njegov okvir ni bil več sestavljen z vijaki, temveč varjen. Ker je varjenje zahtevalo veliko električne energije, naj bi proizvajalec Auto Union AG motocikle izdeloval predvsem ponoči, ko je bila obremenitev električnega omrežja manjša.
Primerek, ki se je zdaj pojavil v Donavi, je bil najverjetneje le eden izmed številnih podobnih motociklov na ulicah Budimpešte po prihodu nemških sil marca 1944. Nemška zasedba mesta pa ni trajala dolgo.
Oktobra istega leta je sovjetska Rdeča armada začela protiofenzivo, sledila pa je ena najbolj krvavih bitk v tem delu Evrope - skoraj pet mesecev trajajoča bitka za Budimpešto. Ko so se nemške sile 13. februarja 1945 dokončno predale, je za njimi ostalo opustošeno mesto in velikansko število žrtev. V spopadih naj bi umrlo več kot 30.000 pripadnikov nemških sil, približno 80.000 sovjetskih in romunskih vojakov ter 17.000 Madžarov.
Med žrtvami sta bila morda tudi vojaka, katerih posmrtne ostanke so zdaj našli v sedimentu pod motociklom. Tako kot vozilo so se tudi njuni osebni predmeti ohranili v nenavadno dobrem stanju. Za izkop in prevzem posmrtnih ostankov je poskrbela nemška komisija za vojne grobove. Po načrtih naj bi ju pokopali na nemškem vojaškem pokopališču v kraju Budaörs zahodno od Budimpešte.
Njuni imeni za zdaj ostajata neznani, vendar obstaja možnost, da skrivnost ne bo trajala dolgo. Pri obeh so namreč našli ohranjeni vojaški identifikacijski ploščici, ki bi ju bilo po natančnejšem pregledu mogoče prebrati.
Posebej pomenljiva je še ena podrobnost. Pri obeh ploščicah sta ostali ohranjeni obe polovici. Nemška vojska je identifikacijske ploščice zasnovala tako, da je ob smrti vojaka ena polovica ostala ob truplu, drugo pa so odnesli zaradi uradnega evidentiranja smrti. Ker se to očitno ni zgodilo, predstavniki komisije domnevajo, da vest o smrti obeh vojakov morda nikoli ni prišla do Berlina.
