Tudi tretja dirka mednarodnega avstrijskega drift prvenstva je minila podobno kot prvi dve: v znamenju Luke Marka Grošlja, ‘zanimivih’ sodniških kriterijev in vrhunske organizacije.
Tudi tokrat je bil glavni Grošljev nasprotnik Georg Comandella in tudi tokrat je bilo podobno kot na prvih dveh dirkah: Luka Marko je stezo odpeljal natančneje in predvsem precej hitreje, a sodniki so ponovno pozabili na to, da je hitrost vredna vsaj toliko kot kot drsenja, zato je bila razlika med njima na koncu le dve točki, pa čeprav bi morala biti trikrat večja.
A konec koncev je vseeno: Grošelj ima pred zadnjo dirko, ki bo 23. in 24. avgusta v Melku, v skupnem seštevku že šest točk prednosti, kar pomeni, da mu za skupno zmago zadostuje že udobno četrto mesto na zadnji dirki.
Precej tesneje je na vrhu v razredu R1 (torej pri dirkalnikih z manj kot dvoinpollitrskimi motorji).
Peter Žvan je bil ponovno nezadovoljen s svojim nastopom, saj ga je Alois Pamper, ki sicer vozi veliko počasneje, a bolj tekoče in z večjimi koti (kar je pri avstrijskih sodniških kriterijih zelo pomembno), premagal brez težav in tako pred zadnjo dirko tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku s točko naskoka pred Žvanom. Na srečo je steza Wachauring pri Melku precej hitrejša, in če bo Žvanu uspelo ponoviti zmago s prve dirke (takrat je bil Pamper šele peti), bi to zadostovalo za skupno zmago.
Slednje v kategoriji S1 pravzaprav nihče ne more odnesti reli asu Hannesu Danzingerju, ki je s svojo Hondo S2000 tudi tokrat na stezi OAMTC-jevega centra Molbling pri Celovcu tekmecem priredil pravo malo šolo driftanja in jih pustil daleč za sabo.
Škoda je, da organizacija podobnega tekmovanja (vsaj za zdaj) v nasprotju z OAMTC ne zanima tudi AMZS, ki bi tako lahko še bolje izkoristila novi prometnovarnostni center na Vranskem, ki ga bodo odprli čez slab mesec dni.
Dušan Lukič, foto: Dušan Lukič, Matej Grošelj in Gašper Tršan
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere