Morebitna legalizacija konoplje v Sloveniji prinaša dodatna tveganja za varnost v prometu, lani kar tretjina nesreč povezanih z vozniki pod vplivom alkohola in drog.
Na problematiko voznikov, ki vozijo pod vplivom drog že nekja časa opozarjajo pri agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) in skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki so pod naslovom »Vožnja pod vplivom THC in prometna varnost« predstavili raziskave, tuje prakse ter izkušnje pri delu z vozniki in mladimi . Skupno sporočilo je jasno: vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco do prisotnosti THC in drugih drog pri voznikih.
Do 20. oktobra se je po podatkih Policije zgodilo 55 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog, v katerih so umrli 4 ljudje, 10 jih je bilo huje, 16 pa lažje telesno poškodovanih. V letu 2024 je bilo kar 31 % vseh smrtnih žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog.
Konoplja nas vrača na začetek poti
V Sloveniji se že desetletja aktivno borimo proti alkoholu v prometu, a je kljub enostavnim testom in splošnemu zavedanju, da alkohol ne sodi za volan, še vedno glavni krivec za najhujše nesreče, je izpostavil David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, in poudaril: »S konopljo in THC pa smo šele na začetku poti – poti, ki postaja zelo nevarna. Ne smemo dovoliti, da ustvarjamo enako, če ne še večje, tveganje.
Predlog zakona o legalizaciji konoplje je zgrešen in neodgovoren, krši mednarodne obveznosti, izključuje stroko ter ustvarja tveganja za zdravje in promet. Pozivamo k umiku zakona. Namesto legalizacije potrebujemo celovit javnozdravstveni pristop, usmerjen v krepitev pomoči uporabnikom po vzoru modelov iz tujine.«
Nemogoče je določiti relativno varno mejo
Dr. Andrea Margan, dr. med, z UKC Ljubljana, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je pojasnjuje da že majhne količine THC vplivajo na zaznavo, koordinacijo in reakcijski čas voznika: »Uporaba konoplje dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom. Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih. Skupina s posebej visokim tveganjem za nezgode so mlajši vozniki zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj ter napačne presoje negativnih učinkov THC in lastnih sposobnosti med vožnjo pod vplivom. Za razliko od alkohola je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zato bi bilo v prometu nujno ohraniti ničelno toleranco do te snovi, hkrati pa zakon popolnoma umakniti, saj bi ta v kakršnikoli obliki ne le povečal dostopnost do konoplje temveč tudi njeno sprejemljivost v družbi, kar bi se odražalo tudi v slabši prometni varnosti.«
Slabe izkušnje iz drugih držav
Tudi mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, ocenjuje, da bo morebitna legalizacija konoplje za osebno rabo negativno vplivala na varnost cestnega prometa. Zaradi lažje dostopnosti bo v cestnem prometu udeleženih več udeležencev, ki bodo pod vplivom THC: »To nas učijo izkušnje tujih policij iz držav, kjer so takšno ureditev uvedli. Povsod namreč beležijo skoraj 30 odstotkov več udeležencev cestnega prometa, ki so vozili pod vplivom THC in so bili dobljeni pri policijski kontroli, in vsaj 5-odstotno rast takšnih udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Zato nas predstavniki tujih policij opozarjajo, naj ne ponavljamo tega in naj se iz njihovih izkušenj kaj naučimo. Ugotavljajo namreč, da so vozniki pod vplivom THC-ja v prometu nevarni.«
V primerjavi z ugotavljanjem vožnje pod vplivom alkohola je ugotavljanje vožnje pod vplivom prepovedanih drog bistveno bolj zahtevno in predvsem bolj drago, tako za udeležence v cestnem prometu, kot tudi za državo, pravijo na Policiji. Predvsem pa je bolj zamudno, saj je treba posamezniku, pri katerem je ugotovljen sum za vožnjo pod vplivom drog, v vsakem primeru odrediti strokovni pregled.
Neprimeren odstop od ničelne tolerance
Iz predloga zakona je razvidno, da se predvideva lestvica, za razliko od sedanje ureditve, ko je v cestnem prometu do teh substanc ničelna toleranca. To pomeni, da bi bilo v cestnem prometu dovoljeno voziti tudi, če bi voznik imel določeno manjšo stopnjo THC v organizmu. To pa je še posebej sporno, saj po tej ureditvi prepustimo vozniku, da sam ocenjuje, koliko je še dovoljeno oziroma kolikšna je količina zaužite substance, ki je še dovoljena, kar je praktično nemogoče, še menijo na Policiji: »Zato bi bil odstop od sedanje ureditve, ki predvideva ničelno toleranco do teh snovi v cestnem prometu, po našem mnenju povsem neprimeren. Glede na slabšo varnost cestnega prometa v letošnjem letu menimo, da naša družba še ni zrela za tako drastično legalizacijo THC tudi v prometu.«
Udeleženci konference s področja prometne varnosti, medicine dela in preventive pozivajo k popolnemu umiku predloga Zakona o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo, ki bo, sodeč po številnih izkušnjah iz tujine, negativno vplival na prometno varnost. Prvič zaradi lažje dostopnosti konoplje, kar ima za posledico več udeležencev v cestnem prometu, ki vozijo pod vplivom THC, drugič zaradi člena, ki predvideva možnost, da imajo lahko vozniki v krvi določeno količino THC.
