Če je kateremu avtomobilu mehko postlano v Sloveniji, je zagotovo Renaultovemu Cliu. Na drugi strani pa mu sive lase povzroča Peugeotov 208, ki je že od rojstva precej priljubljen tudi na sončni strani Alp.
Zdaj v precej spremenjeni - beri povsem novi - podobi prihajata tudi v slovenske prodajne salone. Eden je pravzaprav že tam, to je domači Clio, 208 pa bo konec letošnjega leta najprej poskusil osvojiti evropske, takoj v začetku prihodnjega leta pa tudi slovenske kupce.
Četudi oba avtomobila nadaljujeta oblikovno podobo predhodnikov, pa prinašata kopico novosti. Na eni strani je Clio morda premalo oblikovno spremenjen, kar pa seveda ne drži za Peugeota 208. A že tradicionalno v svetu avtomobilizma drži rek, da se zmagovalnega konja ne menja. Torej se všečne in prodajne oblike ne spreminja, razen če za to res ni že skrajni čas. Pri Renaultu tega niso storili. Morda še dobro, saj se nas mnogo Slovencev še spomni, kako všečen in zanimiv je bil malček Twingo. Zares posrečena oblika je osvajala mlade in stare kupce, potem pa se je zgodila nova generacija z novo obliko. Ta je bila tako zelo ponesrečena, da so letele glave v Renaultu, a škoda je bila že storjena.
Zdaj Twingo je, kakršenkoli že je, vsekakor pa ni tako uspešen kot predhodnik. Ne nazadnje se jih še veliko vozi (tudi po slovenskih) cestah, kar dokazuje, da je bil avto res priljubljen. Zato ne gre obsojati Renaulta, da niso ponovili napake. Je pa res, da predolgo vztrajati z zastarelo obliko spet ne gre. Morda bi jo lahko malce bolj dizajnersko osvežili, a če te enkrat piči kača, pravijo, da se še vrvi bojiš. Tudi zato je Renaultove oblikovalce lahko razumeti. Ali so storili napako (oblikovno), pa bo tako ali tako pokazal čas.
Drugačno zgodbo piše Peugeotov 208. V času njegovega rojstva je bila sicer njegova oznaka 206 (pozneje seveda 207), a politika znotraj podjetja je preimenovala malodane vse modele. Kakorkoli, če se spomnimo začetkov modela 206, so bili za podjetje res sanjski. Avtomobil je z obliko preprosto navdušil. Tako zelo, da so jih ljudje tam, kjer ga niso mogli kupiti, izdelovali celo iz kartona. Malo za šalo, malo zares - malo je avtomobilov, ki so bili oblikovno tak bum, kot je bil 206. Tudi zato je bilo naslednikom precej težko. 207 je preobrazbo še preživel, z 208 je bilo že težje.
Avto je bil v primerjavi z 206 večji, prestižnejši in seveda tudi dražji. Oblikovni dražljaj ni bil tako močan in pri Peugeotu so se odločili za popolno preobrazbo. Na roke jim gre seveda uspešno sprejeti trenutni oblikovni dizajn, s katerim je v hipu evropske kupce osvojil model 3008 (tudi žirante za evropski avto leta in posledično našega Sebastjana), vsi preostali modeli pa so mu zgolj oblikovno sledili, kar še danes pije vodo. Zdaj se sicer novi 208 ponaša s popolnoma novo obliko, če ga primerjamo s svojim predhodnikom, precej manj dramatična pa je sprememba, če imamo v mislih modele, ki so iz Peugeotove tovarne pripeljali za revolucionarnim 3008.
Dva povsem različna francoska pristopa
Po zgoraj napisanem bi še laik upal staviti, da bo v tem dvoboju zmagal Peugeot 208. Pa je res tako? Pri nakupu marsikdaj ne odloča samo srce, ampak tudi razum, beri cena avtomobila. Clio v Sloveniji z njo nima težav, drugače pa bo s Peugeotom 208. V tovarni ga želijo pozicionirati malce više, to pa seveda pomeni, da bo tudi dražji. Zato si bo morda marsikdo, ki se bo na prvi pogled zaljubil v Peugeota 208, pozneje premislil in pogledal tudi k cenejšim avtomobilom. S tokratnim primerjalnem testom vas zato še ne moremo v popolnosti usmeriti ne k enemu ne k drugemu, predvsem zato, ker še ni znana slovenska cena Peugeota 208. Lahko pa dobite podroben predogled detajlov enega in drugega. Morda bo to dovolj, da se boste odločili že zdaj, vsekakor pa tistim, ki ste v dvomih, priporočamo, da vseeno počakate na ceno Peugeota. Morda je kdaj za nekaj, kar si res želite, pač vredno plačati malce več.
Napredek pa seveda za seboj prinese tudi višjo ceno avtomobilov. Oba sta namreč doživela podražitev, in tako je recimo za Clia, ki je pri nas že na voljo, treba odšteti vsaj 10.990 evrov, kolikor stane izvedba Life z najšibkejšim motorjem SCe 75. Ta na primer prinaša sprednje in zadnje luči LED, sistem za pomoč pri ohranjanju voznega pasu, sistem za samodejno zaviranje v sili in prepoznavo pešcev, ne pa recimo tudi klimatske naprave ali radijskega sprejemnika. O ceni in opremi Peugeota 208 v Sloveniji, kot rečeno, še ne moremo govoriti, saj ti podatki za vozilo, ki bo v Slovenijo prišlo šele prihodnje leto, niso znani, a če lahko sodimo po podatkih iz tujine, bo vstopna cena podobna oziroma malenkost višja kot pri Cliu.
Kje so razlike?
1. Morda je največji napredek pri obeh neposrednih tekmecih storjen ravno v notranjosti. Medtem ko se je nemška konkurenca odločila varčevati pri materialih, so pri Francozih izrazita mehkejša plastika, debelejše oblazinjenje in bolj razgibana arhitektura notranjosti. Nasploh tu prednjači Peugeot 208, ki s svojo razgibano zasnovo vabi mlajše kupce, medtem ko Cliove klasične poteze nekoliko “razbije” dvobarvna notranjost.
2. Peugeotovi digitalni merilniki se po novem ponašajo s 3D-učinkom, ki nekatere podatke na številčnici potisnejo v ospredje, druge, manj pomembne, pa potisnejo v ozadje. Zanimiva rešitev, ki pa jo je težko ujeti v fotografski objektiv. Velja pa dodati, da je 208 serijsko opremljen z digitalnimi merilniki, medtem ko bodo večji, 10-palčni digitalni merilniki pri Cliu na voljo nekoliko pozneje, zanje pa bo treba doplačati.
3. Pokončno proti ležečemu. V nasprotju s prvo generacijo Renaultovega pokončnega zabavno-informacijskega vmesnika, je novi EasyLink resnično izboljšan in nudi precej boljšo uporabniško izkušnjo od predhodnika. To pomeni, da je poleg izboljšane povezljivosti z mobilniki in spletom tudi izraba vertikalnega zaslona bolj optimizirana, saj so vsi meniji in zemljevidi pokončni in zavzemajo celoten prostor na zaslonu. 208 je še bolj “očiščen” stikal kot Clio. Z različnimi bližnjicami si na zaslon prikličemo menije, prek katerih nadzorujemo vse. Od varnostno-asistenčnih sistemov do klimatizacije v vozilu. Intuicija je zagotovo boljša v Cliu, a je tudi Peugeotov vmesnik pregleden in obvladljiv.
4. Oba avta sta dobro založena z varnostno-asistenčnimi sistemi in v naborih ni prav velike razlike. Medtem ko je v Cliu vgrajen samodejni menjalnik, ima radarski tempomat tudi funkcijo vožnje v zastojih, kar pomeni, da avto sam ustavlja in speljuje.
5. Pri Peugeotu še zmeraj vztrajajo pri vozniškem položaju, pri katerem voznik na merilnike pogleduje čez volan. Zato je tudi sedenje nekoliko višje, volan pa držimo skoraj v naročju. Cliu so precej izboljšali oba sprednja sedeža, ki sta zdaj bolj udobna ter z novo zasnovo vzglavnikov.
6. Clio v zadku nosi 80 prtljažnih litrov več od Peugeota, kar je lahko za marsikoga odločilen argument. A tudi 311 litrov, ki jih premore 208, ni tako malo, da bi bil avto zaradi tega neuporaben. Še zmeraj se da v skrajnih primerih podreti zadnjo klop, pri čemer se prostornina prtljažnika poveča na 679 litrov.
7. Tudi s prostornostjo na zadnji klopi je skoraj tako kot s prtljažnikom. V Cliu je več prostora za kolena in glavo, vrata so nekoliko večja (kar pomeni olajšan dostop), je pa naslon klopi nekoliko bolj pokončen od tistega v Peugeotu. Oba avta imata tudi priključke ISOFIX, le da so v Cliu precej lažje dosegljivi.
8. Če bi ugibali po občutku prostornosti, bi zagotovo rekli, da je Clio precej večji avto. A bi se motili. Peugeot je sicer zgolj 5 milimetrov daljši, a so njegovi oblikovalski proporci terjali davek pri izkoristku notranjega prostora. Na račun nekoliko daljše medosne razdalje je vožnja v Cliu bolj udobna, a zato tudi manj igriva.
9. Predhodniki Peugeota 208 so bili morda res sinonim za slabe ročne menjalnike, a to je zdaj popolnoma drugače. Šeststopenjski menjalnik je natančen, odločen in dobro preračunan. Po drugi strani pa so se odločili, da Cliu namenijo zgolj petstopenjskega. Sicer so prestavna razmerja izračunana tako, da bo tudi vožnja pri višjih hitrostih nemoteča, a se zagotovo kaj pozna pri prožnosti. Oba modela sta na voljo tudi s samodejnim menjalnikom, le da je pri Cliu ta dvosklopčni, medtem ko Peugeot prisega na 8-stopenjsko klasično zasnovo.
10. Izdatna podpora mobilnikom je nekaj, brez česar v novih avtih ne gre. Oba modela ponujata tako predal z brezžičnim polnjenjem kot dve USB-vtičnici. Pri Peugeotu je ena od njiju po standardu USB-C.
11. Čeprav so se pri Renaultu izdatno posvetili in Cliu izboljšali lego, je 208 bolj igriv in zabaven za vožnjo. Uravnoteženo podvozje in komunikativen volan vozniku vcepita zaupanje v avto, kar pomeni, da vam tak avto lahko nudi precej zabave med ovinki. Po drugi strani je Clio zagotovo bolj udoben, na račun daljše medosne razdalje pa tudi bolj prijazen do kratkih neravnin na poškodovanem cestišču.
Iz oči v oči: Saša Kapetanovič
Emocije in razum. Dva dejavnika, ki bosta odločilna, ko se bodo kupci odločali med tema dvema konkurentoma. Peugeot je igrivi bombonček, pri katerem je marsikaj podrejeno obliki in dobremu počutju. A priznam, pri meni bi zmagal Cliov razum. V svoji peti izdaji je to zdaj resen in izpopolnjen avto, ki uspešno igra vlogo “univerzalnega” avta. V ničemer ne izstopa, a v vsem je dovolj dober. Če so ga navzven zgolj malce dodelali, je v notranjosti doživel revolucijo. Po kakovosti materialov ne zaostaja za Peugeotom, zabavno-informacijski sistem pa je končno nekaj, na kar so pri Renaultu lahko ponosni. Zamerim jim le to, da menjalniku niso namenili šeste prestave.
Iz oči v oči: Sebastjan Plevnjak
Glede na to, da me je pred leti osvojil 3008, je bilo pričakovati, da me bo tudi novi 208. To se je tudi res zgodilo, a priznam, da sem bil, ko sem ga prvič videl, še bolj navdušen. Prav tako me veliko bolj navduši z notranjostjo. Resda bo za številne bombončke v novem 208 treba doplačati, a po drugi strani me je prepričala tudi vožnja. V primerjavi s Cliom se mi zdi 208 bolj kompakten, z boljšo lego na cesti in tudi z boljšim občutkom za volanskim obročem. Edino, kjer je Clio brezpogojni zmagovalec, je prostornost. Tako za voznika in preostale sopotnike kot v prtljažniku. Če je to odločilnega pomena, potem je odločitev veliko lažja.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj