Avtomobilski motorji so ne glede na vrsto pogonskega goriva v mrazu manj učinkoviti kot v toplejših letnih časih. Tisti, ki že nekaj časa uporabljajo električne avtomobile, vedo, da vožnja v zimskem času zahteva dodatne priprave in več načrtovanja. Nizke temperature namreč oklestijo zmogljivost baterije, kar pomeni manj prevoženih kilometrov in več porabljenega časa za oskrbo z energijo.
Električni avtomobili so pri zagonu v mrazu zanesljivejši od tistih z motorji z notranjim zgorevanjem. Večina za vklop elektromotorjev in elektronskih sistemov uporablja običajni 12-voltni akumulator, toda zagon je veliko preprostejši in porabi dosti manj energije kot zagon bencinskega ali dizelskega avtomobila. Akumulator mora v klasičnem avtomobilu obrniti motor in »spraviti k sebi« vse pogonske elemente, kar zahteva precej več energije. In lahko seveda povzroči tudi vsem znane težave, če nima zadostne količine energije in ne more opraviti svoje zagonske naloge.
Doseg je lahko precej krajši
Pri običajnem avtomobilu z motorjem z notranjim zgorevanjem se lahko poraba goriva v mrazu poveča celo za četrtino, še izraziteje pa se poslabša razmerje med porabljeno energijo in prevoženo razdaljo. Žalostna resnica električne mobilnosti je, da lahko nizke temperature znatno ovirajo delovanje baterije in hitrost polnjenja.
Študija, ki jo je nedavno izvedlo Ameriško združenje avtomobilskih proizvajalcev (AAA), je pokazala, da se pri temperaturi 7 stopinj Celzija delovni doseg električnega avtomobila zmanjša za povprečno 41 odstotkov, če je vključeno gretje potniške kabine. To pomeni, da bi z avtomobilom, ki ima s polno baterijo realni doseg 300 kilometrov, v mrazu imeli dovolj energije le za 177 kilometrov.
Prav tako se zaradi mraza podaljša čas polnjenja, poleg tega pa nizke temperature omejujejo tudi funkcijo regenerativnega zaviranja, ki obnavlja energijo in jo med zmanjševanjem hitrosti ali ustavljanjem pošilja nazaj v baterijo.
Iz obsežnejše študije 20 vozil, ki jo je leta 2020 v dejanskih zimskih voznih razmerah opravila Norveška avtomobilska zveza (NAF), pa je razvidno, da so električna vozila z vključeno klimatsko napravo v povprečju izgubila 18,5 odstotka dosega, pri čemer so nekateri novejši modeli izgubili polovico manj.
Ogrevanje notranjosti torej pospešeno prazni baterijo električnega vozila. Medtem ko bencinski motorji proizvajajo velike količine toplote kot »odpadno« energijo, ki jo je mogoče usmeriti v ogrevanje potniške kabine, je klimatski sistem električnega avtomobila za opravljanje te funkcije v celoti odvisen od baterijskega napajanja.
Parkiran naj bo na toplem
Podaljšanje dosega električnega avtomobila s pogostejšim polnjenjem je lahko le delna rešitev v najhladnejših mesecih, zato je pomembno pravilno načrtovanje. Ko električni avtomobil ni v uporabi, je najbolje, da je parkiran v garaži, kjer je zaščiten pred vremenskimi vplivi. Če sta garaža ali parkirno mesto ogrevana, toliko bolje, avtomobil pa naj bo po možnosti ves čas priklopljen na polnilno omarico, da bo baterija pred vožnjo v celoti napolnjena.
Preberite še: Usoda Revoza znana, tu so prve informacije!
Optimalna temperatura za litij-ionsko baterijo električnega avtomobila je med 15 in 25 stopinjami Celzija. Ko temperatura pade precej pod to vrednost, se litijevi ioni upočasnijo in ne morejo zagotoviti toliko energije kot običajno. Vključena funkcija predgretja ogreje tako notranjost kot baterijo in pomaga ohraniti kapaciteto baterije. Sodobni sistemi ogrevanja s pomočjo toplotne črpalke in bolj dognana kemična sestava baterij ter učinkoviti sistemi za njihovo toplotno upravljanje so poskrbeli, da mraz nima več toliko vpliva na doseg električnega vozila kot nekoč.
Svoje seveda doda tudi možnost predgretja, ko električni avto ogrejemo (s pomočjo ukaza iz mobilne aplikacije ali časovnika v vozilu) pred začetkom vožnje. Seveda – ko je še priključen na polnilnico in se ne ogreva z elektriko iz baterije. Če je notranjost ob začetku vožnje že ogreta, je poraba energije iz baterije, ki je potrebna za ohranjanje želene temperature med vožnjo, mnogo manjša od energije, ki jo kabina najprej potrebuje, da se sploh segreje. Poleg tega je takšen način ogrevanja priporočljiv tudi zaradi udobja, saj je notranjost v mrzlem jutru že ogreta.
Večina aplikacij za električna vozila omogoča upravljanje klimatizacije v kabini na daljavo, tako da se vklopi 10 do 15 minut, preden se odpravite na pot. Nekaj energije je mogoče prihraniti z manj intenzivnim ogrevanjem kabine med vožnjo. Nastavitev nižje temperature je mogoče delno nadomestiti tudi z ogrevanimi sedeži in volanom, ki porabijo manj električne energije kot klimatska naprava.
Počasneje in z manjšo regeneracijo
Druga težava, na katero bi morali biti vozniki pozorni, je, da regenerativno zaviranje električnega avtomobila v mrazu ni tako učinkovito. Vešči vozniki so se že naučili zavirati skoraj izključno z regeneracijo, brez uporabe stopalke za zavoro. Različni električni avtomobili sicer omogočajo različne največje moči regeneracije, ne da bi bilo treba uporabiti stopalko za zavoro: nekatere je mogoče voziti do popolnega ustavljanja le s stopalko za plin, pri drugih je treba vedno uporabiti zavorni pedal, a načeloma je končni učinek, torej količina regenerirane energije, pri sodobnih električnih avtomobilih enak.
Vendar pozimi to ne deluje tako dobro, ker je moč baterije nižja. To pomeni, da se lahko avto v hladnem vremenu obnaša drugače in da je morda treba pogosteje uporabljati zavorni pedal. Če ima avtomobil izbirni način vožnje »Eco«, to pomeni prilagoditev parametrov delovanja za ohranjanje dosega baterije, ob nastavitvi regenerativnega zaviranja na polno moč pa bo baterija dobila še nekaj dodatne energije. Dodaten ukrep v tej smeri je omejitev hitrosti med vožnjo v hladnem vremenu, saj se pri večjih hitrostih poraba energije v primerjavi z mestnimi vožnjami znatno poveča.
Vsekakor pa je v zimskem času še bolj pomembno natančno načrtovanje poti in zaradi skrajšanega dosega ni odveč pripraviti seznama polnilnic, ki so ob poti, saj je oskrba z električno energijo pogostejša kot v poletnem času.
V snegu in na ledu bolj pazljivo
Vožnja v zimskih razmerah je lahko za marsikaterega voznika precej stresna, poleg tega pa je ob splošnih priporočilih treba upoštevati še nekaj dejavnikov, ki veljajo za električne avtomobile. Električni avtomobili so izdelani drugače kot bencinski in dizelski modeli. V večini primerov je težka baterija nameščena pod avtomobilom, zato je težišče nižje in oprijem koles boljši.
Seveda pa so električni avtomobili tudi precej težji od svojih klasično gnanih konkurentov, kar je dobro upoštevati ob zaviranju. Načelno so električni avtomobili tudi zaradi mase, boljšega oprijema in precej bolj odzivne varnostne elektronike bolje »oboroženi« za vožnjo po snegu – tudi tisti, ki imajo pogon na zadnji kolesi (in teh je kar nekaj), medtem ko so številni modeli, predvsem križanci, lahko opremljeni s pogonom na vsa kolesa (v glavnem gre za en motor na vsaki osi).
Zaradi večje mase in hipnega navora, ki je na voljo že pri zmernem ukazu s stopalko za plin, je pomembno, da na poledeneli in zasneženi cesti desna noga ni pretežka. V izogib neprijetnemu zdrsu je treba z občutkom tudi popuščati stopalko za plin in regeneracijo nastaviti na najnižjo raven, saj je morebitne zdrse zaradi hipnega zavornega učinka ob bolj grobih pojemkih s težkim avtomobilom seveda težje obvladati.
Ne nazadnje je priporočljivo, da imajo električni avtomobili na kolesih ustrezno zimsko obutev. Zimske pnevmatike, ki so pri novejših avtomobilih običajno nekoliko večjih dimenzij, so res kar krepko dražje, za nekatere jih je tudi težko dobiti, vendar varnost nikakor ne sme biti odvisna od cene.