Električni avtomobil v evropskih statistikah med vožnjo izpusti natanko nič gramov CO₂. Toda ničla na papirju še ne pomeni ničelnega ogljičnega odtisa.
Raziskovalci Tehniške univerze v Münchnu (TUM) so zato pod drobnogled vzeli celotno življenjsko pot avtomobila – od pridobivanja surovin in proizvodnje do uporabe ter recikliranja.
Njihov zaključek je zanimiv predvsem zato, ker daje razpravi precej več odtenkov. Električni avtomobili se izkažejo za okoljsko ugodnejše od primerljivih bencinskih in dizelskih, vendar razlika ni 100-odstotna. V povprečju njihov življenjski ogljični odtis znaša približno 41 odstotkov manj.
O ugotovitvah novega dokumenta TUM je poročal nemški Auto motor und sport, pred njim pa je nekatere rezultate objavil tudi Bild.
Za električni avtomobil se račun začne že v tovarni
Raziskovalci niso opravili zgolj ene primerjave dveh avtomobilov. Pregledali so 19 predhodnih študij in skupno 47 scenarijev, zato je omenjenih 41 odstotkov povprečje zelo različnih razmer.
V račun so vključili tudi tisto, česar med vožnjo ne vidimo. Izdelati je treba jeklo in aluminij, pridobiti materiale za baterijske celice, sestaviti baterijski paket in proizvesti elektriko, s katero se bo avtomobil naslednja leta polnil.
Prav proizvodnja baterije pomeni, da električni avtomobil na začetku svoje življenjske poti praviloma nosi večji ogljični nahrbtnik. Nato začne razliko nadomeščati med uporabo, saj nima izpustov iz motorja in lahko izkorišča elektriko iz vse čistejših virov.
Koliko časa potrebuje za to, ni mogoče povedati z eno številko. Avtomobil, izdelan in polnjen z elektriko z majhnim ogljičnim odtisom, bo rezultat obrnil sebi v prid precej prej kot tisti, ki nastaja in se polni predvsem z elektriko iz fosilnih goriv.
Težava z evropsko ničlo
Tu raziskovalci trčijo ob način, kako EU trenutno obravnava avtomobilske izpuste. Za doseganje flotnih ciljev proizvajalcev so odločilni izpusti med uporabo vozila. Električni avtomobil zato v tej enačbi nastopa z 0 g CO₂/km.
TUM opozarja, da je takšna metoda uporabna za regulacijo, vendar ne pove, koliko toplogrednih plinov je avtomobil dejansko povzročil skozi svoje življenje. Dva električna avtomobila, ki imata v evropskih tabelah oba zapisano ničlo, imata lahko v resničnem svetu precej različen ogljični odtis.
To ne pomeni, da bi bilo vse izpuste preprosto mogoče prišteti avtomobilu. Industrija in proizvodnja električne energije sta v Evropi že vključeni v druge sisteme omejevanja izpustov, zato bi lahko pri drugačni metodologiji hitro nastala tudi težava dvojnega štetja.
Električni avtomobil ostaja v prednosti
Študija torej ni dokaz, da električni avtomobili okoljsko nimajo smisla – prej nasprotno. Pregled raziskav jim tudi ob upoštevanju proizvodnje, baterije, elektrike in konca življenjske dobe pripisuje približno 41-odstotno prednost pred avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem.
Odpira pa vprašanje, ali bi morali prihodnja evropska pravila več pozornosti nameniti tudi temu, kako avtomobil nastane. Čistejša proizvodnja jekla in aluminija, manj ogljično intenzivna izdelava baterij ter učinkovitejše recikliranje lahko namreč končni rezultat precej spremenijo.
Obenem motorji z notranjim zgorevanjem še dolgo ne bodo izginili s cest. Po oceni, ki jo navajajo raziskovalci, naj bi tudi čez štiri leta predstavljali približno 78 odstotkov voznega parka. Če želi Evropa hitro zmanjševati prometne izpuste, zato samo prodaja novih električnih avtomobilov ne bo rešila celotne enačbe.
Razprava prihaja ravno v času, ko se v EU znova odpira vprašanje prihodnje avtomobilske zakonodaje in tehnološke nevtralnosti. Nova analiza pri tem prinaša precej preprosto sporočilo: električni avtomobili niso brez ogljičnega odtisa, so pa po trenutno razpoložljivih podatkih v celotnem življenjskem ciklu občutno čistejši od primerljivih avtomobilov na bencin ali dizel.
