Nakup električnega avtomobila je v osnovi še nekoliko dražji, a je ta razlika vse manjša. Kaj pa dolgoročno? Ali je nakup električnega avtomobila že smiselna naložba?
Ob vse večjem trgu in popularizaciji električnih ter hibridnih avtomobilov se v avtomobilskih krogih že nekaj časa redno pojavlja debata, kakšen avtomobil oziroma motor je bolje izbrani: ali je finančno še vedno najboljša izbira bencinski oziroma dizelski pogonski sklop, ali je počasi vendarle že napočil čas za nakup (sicer dražjega) hibridnega ali nemara celo električnega avtomobila?
Kako (cenovno) konkurenčni so elektrificirani avtomobili v primerjavi s klasičnimi s pogonom z notranjim zgorevanjem, je bilo tudi vprašanje letošnje raziskave Car Cost index, ki jo je pripravila grška organizacija LeasePlan. Raziskava, izvedena v 21 evropskih državah (Slovenija v raziskavo ni bila vključena), je tako proučevala stroške, ki jih imajo lastniki novih vozil nižjega in srednjega razreda v prvih treh letih lastništva ob predpostavki, da letno prevozijo 20.000 kilometrov. V raziskavo so zato vključili naslednja vozila: BMW i3, Ford Focus/Focus Electric, Hyundai Ioniq, Nissan Leaf, Opel/Vauxhall Corsa, Renault Clio, Renault Zoe, Smart Fortwo, VW Golf/e-Golf in VW Polo.
Na splošno velja pravilo, da imajo prebivalci revnejših držav (v katerih je bruto družbeni proizvod na prebivalca relativno nizek) ne glede na vrsto goriva občutno nižje stroške z lastništvom vozil kot prebivalci bogatejših držav. Povprečni mesečni strošek za avtomobil tako v Evropi znaša 616 evrov, pri čemer ta znesek na Poljskem znaša 448 evrov, v Italiji pa 761 evrov. Tudi sicer v tem pogledu Italija zelo izstopa, saj je ob relativno povprečnem BDP-ju (okoli 28.000 evrov) omenjeni strošek daleč najvišji in hkrati 131 evrov višji kot v Švici, kjer BDP znaša približno 72.000 evrov.
Odločujoča dejavnika cena goriva in izguba vrednosti
Rezultati raziskave jasno kažejo na to, da je čas električnih avtomobilov, vsaj kar se stroškovne učinkovitosti tiče, vsaj v nekaterih državah že nastopil, v drugih pa še prihaja. Na to v veliki meri na primer vpliva cena goriva, ki je v Evropi najvišja na Norveškem, kjer je bilo za liter bencina 10. 9. 2018 treba odšteti 1,75 evra na liter. Zaradi tega mesečni strošek avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem na Norveškem znaša 722 evrov za dizle oziroma 731 evrov za avtomobile z bencinskim motorjem. Strošek električnega avtomobila na drugi strani znaša 'le' 670 evrov. V Italiji je omenjena razlika precej večja, saj znaša vsaj 210 evrov in je v korist avtomobilov s klasičnimi motorji.
Pomemben dejavnik, ki so ga pri LeasePlanu upoštevali, pa je upadanje vrednosti rabljenih avtomobilov, ki na papirju zelo govori v škodo električnih avtomobilov. Ta je namreč pri električnih avtomobilih v povprečju kar dvesto in več evrov višji kot pri bencinskih in dizelskih avtomobilih. Povedano drugače, medtem ko upad vrednosti vozila pri bencinskih in dizelskih avtomobilih znaša 35 oziroma 37 odstotkov celotnih stroškov, pri električnih avtomobilih znaša kar 58 odstotkov. Na to v veliki meri vpliva majhen trg rabljenih električnih avtomobilov in trenutno še precej nizko zanimanje za nakup rabljenih električnih avtomobilov – situacija, ki se bo v prihodnjih letih nedvomno spremenila. Ne nazadnje je dokaz za to prav Norveška, država, ki beleži največje število avtomobilov na prebivalca v Evropi.
Razlike se bodo le še večale
Je torej že čas za nakup električnega avtomobila? Raziskava LeasePlan dokazuje, da ja. Medtem ko se cene električnih avtomobilov znižujejo, cena fosilnih goriv vztrajno raste. Zato je pričakovati, da se bodo sčasoma za nakup rabljenih električnih avtomobilov začeli odločati tudi nekoliko manj premožni posamezniki, kar bo pomenilo počasnejši upad vrednosti vozil, kar nedvomno dodatno govori o smiselnosti nakupa vozila z električnim pogonom.
Čeprav pri LeasePlanu med 21 evropskimi državami niso zajeli Slovenije, pa smo podobno raziskavo pred nekaj meseci opravili tudi pri Avto magazinu, pri čemer smo pod drobnogled vzeli dizelskega Citroena C3 Aircrossa, bencinsko gnano Seat Ibizo, hibridno Toyoto Yaris in električnega Renaulta ZOE. Rezultati so jasni. Strošek vsakega prevoženega kilometra je brez dvoma največji pri električnem ZOE-ju, a le malenkostno v primerjavi z Yarisom in Ibizo oziroma je celo enak kot pri C3 Aircrossu. Ob tem pa se ponovno kot največji dejavnik pojavlja (predvidena) izguba tržne vrednosti, ki je v petih letih pri ZOE-ju za nekaj tisoč evrov višja kot pri konkurentih.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?