Kaj bo zaposlovanjem v avtomobilski industriji, če leta 2035 ne bo več dovoljena prodaja avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem?
To vprašanje si je postavilo nemško Združenje avtomobilske industrije (VDA) in naročilo študijo. Rezultat je streznitev: od leta 2019 je izginilo že 46.000 delovnih mest, večina jih je od dobaviteljev avtomobilskih proizvajalcev. In to je šele začetek. “Stojimo za preobrazbami, vendar se moramo zavedati posledic,« pravi predsednica VDA Hildegard Müller.
Raziskovalni inštitut Prognos je posledice za 700 poklicev proučil v študiji »Zaposlitvene možnosti v avtomobilski industriji«. Rezultat: Ukinjajo se delovna mesta, predvsem v tradicionalnih poklicih z veliko zaposlenimi, na primer v kovinskopredelovalni dejavnosti. Poklici, po katerih bo v prihodnosti več povpraševanja, na primer predelava plastike ali informatika, lahko le delno nadomestijo to izgubo zaposlitve. 300.000 delovnih mest, ki bodo izgubljena v nemški avtomobilski industriji do leta 2035, bo nadomestilo samo 110.000 novih delovnih mest na rastočih področjih industrije.
To jasno pove, da bo preoblikovanje pomenilo izgubo 190.000 delovnih mest. Od vsega je zaposlitveno posebej intenzivna proizvodnja motorjev z notranjim zgorevanjem in menjalnikov, ki je po letu 2035 v Evropi ne bo več. Na tej točki je EU dejansko prepovedala prodajo novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Koliko delovnih mest bo ustvarjenih na novih področjih, kot je proizvodnja baterij, je negotovo. »Pomembno bi bilo, da ne zmanjšamo raziskav in razvoja baterij, da bo Nemčija ostala konkurenčna kot lokacija za baterije,« pravi predsednik VDA Müller. Vendar pa zvezna vlada načrtuje, da ne bo več podpirala tega področja.
Jasno je, da je zaposlenost v avtomobilski industriji dosegla vrhunec leta 2019, ko je bilo zaposlenih 960.000 ljudi. Od takrat gre samo navzdol in trenutno je v industriji zaposlenih 911.000 ljudi.V avtomobilski dejavnosti obstajajo tudi delovna mesta, kjer se zaposlovanje povečuje, na primer v avtomobilski tehnologiji, raziskavah in razvoju ter razvoju programske opreme.
Poleg trenda k e-mobilnosti izgubo delovnih mest v industriji povečujejo lokacijske razmere. Na primer zaradi visokih cen energije. Nova delovna mesta bi lahko ustvarili v predelavi plastike, ki je energetsko zelo intenzivna in zato v Nemčiji skoraj ne investira. Enako velja za proizvodnjo baterijskih celic.
Poleg prehoda na e-mobilnost je dodaten izziv pomanjkanje povpraševanja po električnih avtomobilih. Müllerjeva pravi, da pričakuje večjo podporo politikov, ne le v Nemčiji: »V Grčiji je manj polnilnih postaj kot v Hamburgu. Če transformacija v Evropi ne bo uspela, bo negativni učinek zaposlovanja še večji.” Müllerjeva zahteva od politikov konkurenčne cene energije, manj zatirajoče birokracije, hitre postopke načrtovanja in odobritev, konkurenčen sistem davkov in prispevkov, ter več proste trgovine.