Elektronsko cestninjenje: Še en način zapravljanja davkoplačevalskih milijonov?

10. 12. 2019 | Jure Šujica
Deli
Elektronsko cestninjenje: Še en način zapravljanja davkoplačevalskih milijonov? (foto: Jure Šujica)
Jure Šujica

Iskratel je danes pojasnila razloge za tožbo proti Darsu, v katerem podjetje za upravljanje avtocest med drugim obtožuje sprejemanja dodatnih aneksov k osnovni pogodbi in drugih nepravilnosti, ki naj bi projekt podražili za več milijonov evrov.

Projekt za vzpostavitev elektronskega cestninjenja je bil eden dolgotrajnejših, hkrati pa tudi eden najtežje pričakovanih v zadnjih letih. Prinesel je namreč odstranitev cestninskih postaj, s tem pa tudi večjo varnost ter pretočnost prometa na avtocestah. A če so se delovni stroji po letos poleti končanih delih počasi že ohladili, pa projekt elektronskega cestninjenja vsaj za nekatere vpletene še zdaleč ni končan.

Danes je na tiskovni konferenci v Ljubljani svojo plat zgodbe predstavilo kranjsko podjetje Iskratel. Slednje se je na natečaj za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja prijavilo v sodelovanju s slovaškim podjetjem SkyToll, ki ima s tovrstnimi sistemi več izkušenj v drugih državah. Kljub temu je bil njihov sistem satelitskega elektronskega cestninjenja zavrnjen, namesto tega pa so pri Darsu tedaj projekt predali v izdelavo konzorciju Telekom Slovenije, katerega partner je tudi Q-Free ASA. Slednji je tedaj podal ponudbo, ki je bila približno deset milijonov evrov nižja od Iskratelove, kar je bil tudi glavni razlog za izbiro.

Z izbiro izvajalca se pri Iskratelu nikakor ne strinjajo in opozarjajo na to, da je bilo pri pogodbi narejenih kar nekaj ključnih nepravilnosti. Tako naj bi bilo sprejetih skupno kar deset različnih aneksov (še eden pa naj bi bil v pripravi), od katerih naj bi ji vsaj polovica močno posegla v vsebino posla, ki naj bi se bistveno razlikovala od tistega, ki je bil zajet v prvotnem razpisu. Posledično bi, tako pri Iskrateli, že na prvotnem razpisu tudi sami oddali drugačno in predvsem cenejšo ponudbo. Omenjeni aneksi naj bi bili poleg tega sprejeti v korist izvajalca; podaljševali naj bi roke za izvedbo del, spreminjala naj bi se merila za oddajo naročila, naročala naj bi se drugačna oprema od predvidene in tako naprej.

Zatajili naj bi tudi pristojni organi

Sistem je začel delovati 1. aprila 2018, kar je 19 mesecev po podpisu pogodbe, s čimer je bil prvotni rok presežen za sedem mesecev. Na Iskratelu opozarjajo, da naj Dars do danes ne bi prevzel sistema v celoti, ki naj bi tako med drugim ne bi bil popolnoma funkcionalen. Med pomanjkljivostmi naj bi bila recimo možnost delnemu izogibu plačila cestnin, saj naj določeni odseki še vedno ne bi bili zajeti v sistem. Njihova tehnologija takšnih nepravilnost ne bi dovoljevala.

Pri Iskratelu ocenjujejo, da naj bi posel, katerega vrednost je ob podpisu znašala 90.566.754,08 evrov brez DDV, že sedaj stal dodatnih pet milijonov evrov več. Na nepravilnosti so sicer opozarjali že kmalu po končanem razpisu, a je državna revizijska komisija vseh 27 očitkov zavrnila, 11 izmed njih pa naj pravzaprav niti ne bi obravnavala. Prav to je tudi glavni razlog, da so pri Iskratelu vložili odškodninsko tožbo proti Darsu v skupni vrednosti nekaj manj kot 18 milijonov evrov. Sem naj bi bili zajeti stroški priprave na razpis in potencialni zaslužek v desetih letih po uvedbi sistem, obdobju, za katerega je bila pogodba sklenjena.

Za komentar o omenjenih obtožbah smo poprosili tudi Dars, v katerem pa kakršnekoli obtožbe Iskratela zanikajo. Trdijo namreč, da naj bi bil celoten projekt voden transparentno in brez nepravilnosti. Temu naj bi pritrjevala tudi državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ki je vsakršne zahtevke za revizijo zavrnila. Na Darsu še dodajajo, da je sporne anekse, ki jih omenja Iskratel, vendarle že predvidela tudi prvotna pogodba, razlog zanje pa naj bi bila zahtevnost celotnega projekta. Posledično je pri pogodbi prišlo do podražitve, a naj do danes ne bi presegla 3,5 milijona evrov. Zato je razlika še vedno precej nižja od tiste, ki jo omenjajo pri Iskratelu. Končen epilog zgodbe bo znan šele na sodišču.

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem