Kljub temu se pogajanja med obema stranema še naprej nadaljujejo.
Evropska komisija je danes dokončno potrdila uvedbo dodatnih carin na uvoz električnih vozil, izdelanih na Kitajskem, v EU. Poleg že obstoječih 10-odstotnih carin bo v prihodnjih dneh uvedla carine v višini od 7,8 do 35,3 odstotka za obdobje petih let. V Bruslju obenem poudarjajo, da se pogovori s Pekingom o alternativnih rešitvah nadaljujejo.
Za vozila ameriškega podjetja Tesla bo dodatna carina znašala 7,8-odstotka, za vozila kitajskih podjetij BYD, Geely in SAIC pa 17, 18,8 in 35,3 odstotka, je razvidno iz danes sprejete uredbe Evropske komisije.
Dodatna 35,3-odstotna carina bo veljala tudi za vse druge proizvajalce električnih vozil na Kitajskem, ki niso sodelovali s preiskavo komisije. Za podjetja, ki so sodelovala, pa uredba predvideva 20,7-odstotno dodatno carino.
Za uvedbo dodatnih carin se je namreč Bruselj odločil na podlagi konec lanskega leta sprožene preiskave, v kateri so ugotovili, da proizvajalci električnih vozil na Kitajskem uživajo koristi nepoštenih državnih subvencij. Zato so v začetku julija začasno uvedli dodatne carine, zdaj pa jih bodo dokončno za obdobje petih let.
Uredba bi lahko bila po navedbah virov na komisiji v uradnem listu EU objavljena še danes ali pa v sredo. Dodatne carine bodo uvedene dan po objavi, ko jih bodo začeli tudi pobirati.
Novi proizvajalci in tisti, ki so sodelovali s preiskavo, bodo lahko zaprosili za ponoven pregled, da bi določili posebno stopnjo dodatne carine. Uvozniki pa bodo lahko zaprosili za finančno povračilo, če menijo, da proizvajalec ni deležen kitajskih državnih subvencij oziroma da te ne ustrezajo dodatnim dajatvam, so pojasnili na komisiji.
"S sprejetjem teh sorazmernih in ciljanih ukrepov po temeljiti preiskavi se zavzemamo za pravične tržne prakse in evropsko industrijo. Obenem ostajamo odprti za možne alternativne rešitve, ki bodo učinkovite, naslavljale zaznane težave in v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO)," je ob sprejetju odločitve povedal evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis.
Pogovori med Brusljem in Pekingom o teh alternativnih rešitvah se nadaljujejo. Kot so povedali viri na komisiji, se s kitajsko vlado in kitajsko trgovinsko zbornico pogovarjajo o t. i. cenovnih zavezah, kar bi pomenilo, da proizvajalci proizvodov ne bi prodajali pod določeno ceno. Evropska komisija je obenem odprta za pogajanja s posameznimi proizvajalci.
Če bi se v prihodnje dogovorili o cenovnih zavezah, zanje evropska uredba o carinah ne bi več veljala.
Komisija je odločitev o dokončni uvedbi dodatnih carin sprejela, potem ko v začetku meseca njenega predloga ni niti podprla niti zavrnila kvalificirana večina držav članic. To je 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. Deset članic je glasovalo za, 12 se jih je glasovanja vzdržalo, pet pa jih je bilo proti. Proti sta med drugim glasovali Nemčija in Slovenija.
Gospodarski minister Matjaž Han je nekaj dni po glasovanju pojasnil, da tega niso storili zaradi Kitajske ampak zaradi Slovenije. "Po posvetovanjih z industrijo in našimi največjimi partnerji smo odločno naredili tisto, kar je po mojem mnenju trenutno edino pravilno," je dejal ob robu srečanja predstavnikov slovenske in kitajske avtomobilske industrije.
Kitajska je sicer že avgusta zaradi uvedbe začasnih carin sprožila postopek pred WTO. Na kitajskem ministrstvu za trgovino so tedaj poudarili, da odločitev EU nima pravne podlage, krši pravila WTO in spodkopava globalno sodelovanje pri naslavljanju podnebnih sprememb. Poleg tega so uvedli tudi več trgovinskih ukrepov na področju uvoza iz unije.
