Evropa komisija je odprla mošnjo s poldrugo milijardo evrov, da bi zmanjšala odvisnost od azijskih proizvajalcev baterij za električne avtomobile
Evropska unija želi zmanjšati odvisnost avtomobilske industrije od azijskih proizvajalcev baterij. Evropska komisija je zato odprla razpis v okviru instrumenta Battery Booster Facility, ki za gradnjo novih tovarn baterijskih celic namenja 1,5 milijarde evrov brezobrestnih posojil. Posamezen projekt bo lahko prejel do 500 milijonov evrov oziroma največ 60 odstotkov upravičenih stroškov. Med pogoji je proizvodna zmogljivost najmanj 10 gigavatnih ur na leto, prijave pa so odprte do 30. septembra.
Razpis velja za celoten Evropski gospodarski prostor in ne določa nacionalnih kvot, zato bodo odločali predvsem kakovost projekta, tehnološka zrelost in sposobnost njegove izvedbe. Bi lahko evropski denar v baterijsko tekmo močneje vključil tudi Slovenijo? Slovenska podjetja se praviloma vključujejo predvsem s povezovanjem v module in baterijske sklope, razvojem sistemov za nadzor delovanja, za hlajenje ter izdelavo delov električnih pogonskih sklopov.
Zakaj Slovenija (še) nima gigatovarne?
Tovarna z zmogljivostjo najmanj 10 GWh na leto, kakršno zahteva evropski razpis, je izredno zahteven industrijski projekt. Potrebuje ogromne površine, veliko električne energije, zanesljivo oskrbo z vodo, dobro logistiko in več sto milijonov ali celo več milijard evrov začetnega kapitala.
Slovenija ima dobro geografsko lego in usposobljene inženirje, vendar jo omejujejo majhnost prostora, dolgotrajno umeščanje velikih industrijskih objektov in cena energije. Poleg tega se mora za vlagatelje meriti z državami, kot so Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška, ki so velikim projektom ponudile obsežne subvencije, infrastrukturo in neposredno bližino avtomobilskih tovarn.
Novi evropski program bi lahko del finančnega bremena zmanjšal, vendar 1,5 milijarde evrov za celoten Evropski gospodarski prostor ne bo zadoščalo za množico novih tovarn. Ker lahko posamezen projekt prejme do 500 milijonov evrov, je očitno, da bo izbranih le nekaj najmočnejših kandidatov.
Priložnost je v specializaciji
Slovenija zato svoje prihodnosti verjetno ne bi smela graditi samo na želji po lastni gigatovarni. Več možnosti ima na področjih, kjer že premore znanje: pri razvoju baterijskih sklopov, elektronike, toplotnega upravljanja, elektromotorjev, proizvodnih strojev in recikliranja.
Slovenija torej v evropski baterijski tekmi ni med največjimi kandidati za baterijsko gigatovarno. Lahko pa postane eno od razvojnih in tehnoloških središč, ki bodo omogočila, da bo evropska baterijska industrija manj odvisna od Azije.
