Evropske države imajo pod pritiskom dražjih goriv različne pristope za blaženje posledic krize na Bližnjem vzhodu.
Napetostim na Bližnjem vzhodu, ki v zadnjih tednih močno vplivajo na svetovne energetske trge, zaenkrat še ni videti konca. Tudi po umiritvi razmer bo trajalo še nekaj časa, da se bodo cene nafte vrnile nad predkrizno raven in stabilizirale in da bodo to občutili tudi vozniki na bencinskih servisih.
Vlade evropskih držav sprejemajo ukrepe za zajezitev vpliva visokih cen nafte, pristopi posameznih držav pa so različni, od neposrednega poseganja v cene do davčnih olajšav in subvencij. Regulacija cen je nekako najhitrejša rešitev, med državami, ki so se odločile za takšen pristop je tudi Slovenija, kjer država še naprej določa najvišje dovoljene cene izven avtocestnega omrežja. Podobne ukrepe poznajo tudi Hrvaška in Madžarska.
Takšen pristop prinaša hitro olajšanje za potrošnike, saj preprečuje nenadne cenovne skoke. A strokovnjaki opozarjajo, da lahko dolgotrajna regulacija izkrivlja trg in v skrajnih primerih povzroči celo pomanjkanje goriva. Tudi znižanje trošarin ima neposreden vpliv na ceno goriva na bencinskih servisih, poleg Slovenija so že večkrat posegli po tem instrumentu Nemčija, Francija in Italija. Slabost takšnega ukrepa je očitna, pomeni manj prihodkov za državni proračun, kar lahko omejuje druge javne izdatke.
Poleg ukrepov na črpalkah številne države uvajajo širše finančne pakete za blaženje posledic dragih energentov. Ti vključujejo pomoč transportnim podjetjem, subvencioniranje javnega prevoza in podporo energetsko intenzivni industriji. Na ravni Evropske unije potekajo razprave o skupnem pristopu predvsem glede ukrepov za zaščito najbolj ranljivih skupin, preprečevanje selitve industrije iz Evrope in stabilizacijo energetskih trgov.
Vsak večji skok cen goriv ima še en pomemben učinek – pospešuje prehod na alternativne pogone. Dražja fosilna pogonska goriva so tudi priložnost za večje zanimanje za električna vozila, spodbujanje razvoja infrastrukture za polnjenje, avtomobilska industrija pa tako krizo lahko znova vidi tudi kot priložnost za hitrejšo transformacijo.
