Bruselj želi, da bi bilo v električnih avtomobilih precej več evropske tehnologije. Načrt naj bi zmanjšal odvisnost od Azije in spodbudil domačo industrijo, vendar evropski avtomobilski proizvajalci opozarjajo, da baterijska dobavna veriga na takšen preskok še ni pripravljena.
Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA zato želi več časa za izpolnjevanje zahtev iz zakona Industrial Accelerator Act (IAA). Sporna je predvsem ideja, da bi morali imeti električni avtomobili za dostop do nekaterih državnih spodbud in prednost pri javnih naročilih 70 odstotkov pogonskih komponent evropskega izvora.
Evropskih baterij še ni dovolj
Najzahtevnejši del novih pravil se nanaša na baterije. Po trenutnem predlogu bi morale že šest mesecev po sprejetju zakonodaje tri njihove ključne komponente, vključno s celicami, prihajati iz Evrope. Po treh letih bi se zahteva razširila na pet komponent.
ACEA predlaga precej počasnejši prehod. Prvi rok bi podaljšala na tri, drugega pa na pet let.
Razlog ni le pomanjkanje tovarn. Evropa je še precej bolj odvisna od tujine pri materialih, potrebnih za izdelavo baterijskih celic. Po študiji družbe Mobility Global bi lahko zadostne evropske količine nekaterih ključnih anodnih in katodnih materialov zagotovili šele leta 2038.
Dodaten zaplet je hiter prehod avtomobilske industrije na cenejše baterije LFP, medtem ko je bilo veliko načrtovanih evropskih tovarn prvotno namenjenih predvsem proizvodnji baterij s kemijo NMC.
Veliki načrti so se že skrčili
Evropska baterijska industrija je v zadnjih letih doživela tudi nekaj precej neprijetnih streznitev. Northvolt, ki naj bi postal eden glavnih evropskih tekmecev azijskim proizvajalcem, je končal v stečaju. ACC je medtem ustavil načrte za novi tovarni v Nemčiji in Italiji.
Zgovoren je tudi primer Stellantisa. Koncern bo novo baterijsko tovarno v Španiji gradil skupaj s kitajskim CATL, torej prav s partnerjem iz države, od katere želi Evropa postati manj odvisna.
Bi evropska pravila na koncu koristila Kitajcem?
Pri ACEA opozarjajo predvsem na posledice za cene avtomobilov. Če bodo morali proizvajalci uporabljati evropske komponente, ki jih je malo in so dražje od azijskih, bo težje izdelovati poceni električne avtomobile.
S tem bi evropske znamke težje povečevale prodajo električnih modelov in dosegale cilje glede izpustov CO2. Hkrati bi lahko dobili še več prostora kitajski tekmeci, ki že imajo razvito in stroškovno učinkovito baterijsko industrijo.
Evropski proizvajalci baterij zagovarjajo nasprotno stališče. Menijo, da Evropa lastne industrije brez dovolj strogih pravil sploh ne bo zgradila, saj bodo avtomobilske znamke še naprej kupovale cenejše komponente iz Azije.
Bruselj mora zato najti precej občutljivo ravnotežje. Prepočasno ukrepanje podaljšuje evropsko odvisnost od Kitajske, prehitro pa lahko podraži evropske električne avtomobile in s tem okrepi prav konkurenco, ki jo želi EU omejiti.
