Največja imena avtomobilske industrije so očitno na tem področju zelo deljena, zaveze pa niso povsem v skladu z načrti, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju. Ladijski, cestni in letalski promet sicer pripomorejo k eni četrtini svetovnih izpustov CO2.
V britanskem mestu Glasgow te dni številni svetovni politiki, okoljevarstveniki in drugi vplivneži, razglabljajo o potrebnih ukrepih, ki bi jih morali v prihodnjih letih sprejeti, če bi želeli preprečiti nadaljnje segrevanje zemeljskega ozračja. In del tega boja proti spremembam, ki jih povzroča segrevanje so tudi avtomobilski proizvajalci, kar je brez dvoma razlog za to, da se počasi, a vedno bolj odločajo za ukinjanje pogonskih sklopov z notranjim zgorevanjem.
Kot smo v zadnjih mesecih pogosto poročali, so se številni avtomobilski proizvajalci odločili, da bodo tovrstne pogonske sklope ukinili do leta 2030, ali celo še prej. A te napovedi – ki po vrhu vsega niti niso zavezujoče (praviloma) veljajo le za evropske trge, kjer politika najhitreje zaostruje zahteve po zmanjševanju izpustov, ne pa tudi na drugi trgih. Konkretno to recimo velja za Južno Ameriko, Azijo in Afriko.
Največji se obotavljajo
Očitno pa proizvajalci sedaj vendarle začenjajo širiti svoje namere tudi izven stare celine. Na današnjem dnevu srečanja COP26, namenjenega transportu je namreč šest velikih avtomobilskih znamk napovedalo, da bodo do leta 2040 prenehale z globalno proizvodnjo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Med njimi so Mercedes-Benz, Ford, General Motors, BYD, Jaguar-Land Rover in pa Volvo, ki je sicer že pred časom napovedal, da bodo pravzaprav že po letu 2030 proizvajali le še električne avtomobile.
A medtem ko se omenjene znamke odločajo za transformacijo in za to potezo zavezujejo s podpisom pogodbe, pa k temu (še) ne stremijo pri največjih znamkah, kot so Stellantis, Volkswagen, Nissan, Honda in tudi Toyota, znamka, kjer so se sicer že odpovedali proizvodnji dizlov. Prav tako se k temu ne želijo zavezati tudi nekatere države, med njimi dva največja avtomobilska trga, Združene države Amerike in Kitajska. Pot do popolne elektrifikacije bo torej očitno še dolga.