GreenNCAP preizkusil priključne hibride - kako okolju prijazni so v resnici?

26. 2. 2021 | Jure Šujica
Deli

Rezultati med posameznimi avtomobili se močno razlikujejo, s tem pa tudi upravičenost kritik.

Priključni hibridi na eni strani veljajo za vmesno postajo na poti do električnih avtomobilov, hkrati pa so pogosto tarče kritik, da zaradi dodatne teže, ki jo prinašata dva pogonska sklopa v zrak izpuščajo enako količino škodljivih izpustov, kot enaki avtomobili z bencinskimi ali dizelskimi motorji. Posledično na poteh, kjer sta vklopljena oba pogonska sklopa koristi praktično ni. Pa so kritike zares upravičene?

S tovrstnim vprašanjem so se na nedavnem tretjem krogu testiranj osebnih avtomobilov soočili pri organizaciji GreenNCAP, kjer so med nedavnim preizkusom pod drobnogled vzeli 25 avtomobilov, med njimi 19 z bencinskimi oziroma dizelskimi motorji, en električen avtomobil (Volkswagen ID.3), klasičnega hibrida (Toyota Yaris), avtomobil s pogonom na gorivne celice oziroma vodik in pa tri priključne hibride: Kio Niro, Mitsubishi Outlanderja ter Toyoto Prius.

Rezultati testiranj so pravzaprav zelo mešani. Najslabše se je tako odrezal največji izmed trojice in sicer Mitsubishi Outlander, ki je za prijaznost do okolja prejel le dve izmed petih mogočih zvezdic. Pri GreenNCAP so ob tem zapisali, da avtomobil sicer omogoča številne vozne programe, tudi izključno električno vožnjo, vendar pa je baterijski pogonski sklop s kapaciteto 13,8 kilovatnih ur ob slabih dveh tonah mase vozila enostavno premalo zmogljiv, električni doseg pa tko precej manjši od obljubljenega.

Koliko kilometrov so med testiranjem uspeli narediti z enim polnjenjem sicer pri organizaciji niso razkrili, oceno pa so zaključili z mislijo, da je Outlander do okolja celo manj prijazen kot številni avtomobili s klasičnim pogonom.

Medtem ko je Outlander po vplivu na okolje primerljiv z bencinsko iziroma dizelsko gnanimi avtomobili, pa je v pozitivno smer odstopila Toyota Prius. Čeprav je imela v drobovju skrito precej manjšo baterijo s kapaciteto vsega 8,8 kilovatnih ur, pa naj bi na drugi strani z energijo ravnal precej bolj ekonomično. Za to naj bi bilo 'krivo' tudi odlično sodelovanje z 1,8-litrskim bencinskim motorjem, avtomobil pa je tako za energijsko učinkovitost prejela 8,3 izmed 10 možnih točk. Skupna ocena, ki jo je prejel Prius je tako štiri zvezdice.

Kia Niro kot tretji preizkušeni hibrid se je z oceno tri zvezdice in pol uvrstil med oba konkrenta. Komisija je ob tem ugotovila, da hibridni sklop s skoraj enako zmogljivo baterijo in malenkost manjšim motorjem kot pri Priusu deluje dovolj učinkovito, največjo kritiko pa so mu namenili zaradi dejstva, da se bencinski motor zaradi ogrevanja kabine vklaplja tudi takrat, ko je baterijski sklop povsem poln.

Jasno je torej, da se priključni hibridi po zmogljivostih in učinkih na okolje med seboj močno razlikujejo, temu primerno le delno upravičena pa je tudi kritika o njihovi (ne)smiselnosti. Nenazadnje je Niro dosegel enako oceno kot recimo Škoda Octavia z dvolitrskim dizelskim motorjem, Volkswagen Golf z 1,5-litrskim bencinskim motorjem in pa Toyota Yaris hibrid. Preostali avtomobili s klasičnimi motorji so se po pričakovanjih odrezali precej slabše, saj so dosegli od 1,5 do tri zvezdice.

So pa ob tem pri GreenNCAP izpostavili Volkswagna ID.3 ter Hyundai Nexa. Predvsem pri slednjem so tako izpostavili ekološko neoporečnost hkrati pa možnost hitrega polnjenja rezervoarja z vodikom, saj tako združuje čistost električnih ter uporabnost bencinskih oziroma dizelskih avtomobilov.

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem