Legenda je bil že v prvi generaciji, do danes pa je postal sinonim za kakovost in uporabnost med gospodarskimi vozili.
Kaj je naloga dostavnih vozil? Jasno, transport. Transport dobrin, ljudi ali česarkoli že, kar želimo relativno hitro in učinkovito prepeljati iz točke A v točko B in ne moremo spraviti v avtomobil, tovornjak pa je za to prevelik. Ko so torej pri Volkswagnu ustvarili enega izmed prvih tovrstnih avtomobilov na svetu, je bila izbira imena povsem logična. Poimenovali so ga Transporter in pisalo se je leto 1950.
Osmi marec 1950, če smo natančni, je bil datum, ko je iz tovarne v Wolfsburgu zapeljal prvi dostavnik, znan pod imenoma T1 oziroma Type 2, pri čemer je druga oznaka pomenila zaporedno številko modela znamke Volkswagen. Nemci so namreč do tedaj kupcem ponujali zgolj kultnega hrošča oziroma Volkswagen Type 1, z novim modelom pa so želeli na obstoječi osnovi strankam ponuditi še nekaj več. Tudi zato je bila prva generacija kombija opremljena z motorjem v zadku, na voljo pa je bila kot dostavno vozilo, potniški kombi in minibus za osem oseb. Le leto dni pozneje je na trg stopila nova različica T1, Samba, ki je zaradi izdatnih steklenih površin (skupaj je imela v najdražji izvedbi kar 23 oken) postala in ostala najbolj priljubljena. Cene teh izvedenk v popolnem stanju danes na trgu rabljenih vozil brez težav dosegajo cene med 100.000 in 150.000 evri.
T1 je bil tisti v vrsti Transporterjev, ki je modelu pravzaprav priskrbel slavo in ga zapisal med legende. Postal je simbol 60. let, simbol ljubezni, hipijev, surferjev in brezskrbnega življenja tistega časa. Povsem razumljivo je, da sta se njegov naslednik in tudi generacija za njim še nekaj desetletij zgledovala po izvirniku. Motor je na primer vse do leta 1990 ostal v zadku, približno enaka je ostala tudi zasnova s povsem naprej pomaknjeno kabino. A Transporter je rasel in rasel ter se vedno znova prilagajal kupcem.
S četrto generacijo, ki je na trg zapeljala leta 1990, je Transporter doživel pomembno spremembo. Namesto v zadku je motor po novem nameščen v sprednji del vozila, zaradi česar je bolj varen in ima boljšo aerodinamiko. Hkrati so se poslovili zračno hlajeni motorji, vedno večji poudarek pa je bil na ponudbi dizlov.
Tri desetletja torej Transporter že zadržuje znano silhueto in kot vse kaže jo še nekaj časa bo. Nenazadnje je življenjska doba posamezne generacije v povprečju dolga kar dobrih 12 let in pol, aktualno generacijo pa na cesti spremljamo od leta 2016. Lani je Transporte dobil izdatno tehnično posodobitev (in ime T6.1). S tem se je kljub kombijevski zasnovi še nekoliko bolj približal osebnim avtomobilom in pričakovati je, da se bo številka 13 milijonov – toliko vozil je bilo namreč prodanih od leta 1950 do danes – še močno povečala.
Ne spreglejte:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja