Informativno-zabavni sistemi so že pred časom postali nepogrešljiv element sodobnih avtomobilov. A čeprav vozila postajajo iz dneva v dan pametnejša, varnejša in vozniku pa ponujajo kar največ informacij, jim to pri nas ne uspeva najbolje. Razlog za to je preprost: nezmožnost komuniciranja avtomobila v slovenskem jeziku. A čeprav se težava zdi neznatna, se večina proizvajalcev z njo še ni soočila.
Štiri kolesa, volan, motor in zavore – to so bile nekdaj ključne komponente avtomobilov. Elektronike in različnih dodatkov je bilo le za vzorec, posamezniki, ki so si še pred 15 leti zaželeli imeti vgrajeno navigacijsko napravo ali boljši radijski sistem, so morali za to seči kar globoko v žep, pri prestižnih znamkah je šlo tudi za več tisoč evrov. Že ti sistemi pa so v primerjavi z današnjimi, tudi tistimi v avtomobilih nižjega cenovnega razreda, skoraj smešno zastareli.
Večkrat sem že zapisal, da so prav informativno-zabavni sistemi v sodobnih avtomobilih v zadnjih letih doživeli velik razcvet. Še več, v posameznih avtomobilih so postali celo ključen element za upravljanje avtomobila, no, z izjemo stopalk za plin, zavore in volanskega obroča. Na njihovih zaslonih, ki so seveda občutljivi za dotik, je mogoče upravljati klimatsko napravo, radijski sprejemnik, navigacijsko napravo, asistenčne sisteme, poklicati prijatelja, prebirati tekstovna sporočila ...
Da, postali so pravi računalniki, ki zmorejo vedno več. Ne nazadnje umetna inteligenca že zdaj lahko prilagaja glasbo našemu načinu vožnje, v prihodnje pa bodo ti sistemi omogočali celo konferenčne klice. Danes že omogočajo povezavo s spletom, kar omogoča nadzor vozila kar z uporabo aplikacije, naložene v pametnem mobilnem telefonu. Aplikacijo ponuja proizvajalec avtomobila – v angleškem jeziku. Poplava funkcij in zmožnosti informativno-zabavnih sistemov je že tako obsežna, da se tudi meni ob vseh novih modelih včasih zgodi, da katero od novosti preprosto spregledam.
Omenjeni sistemi na eni strani omogočajo upravljanje številnih asistenčnih tehnologij, a na drugi strani lahko pomenijo tudi varnostno grožnjo. Na to je že leta 2017 opozorilo tudi neprofitno Ameriško avtomobilsko združenje (AAA, ustreznik slovenskemu AMZS), ki ima v ZDA in Kanade več kot 60 milijonov članov. K raziskavi so povabili 120 posameznikov in jih posedli v 30 novih avtomobilov ter jim zadali nalogo, naj v navigacijski napravi, ki ni ponujala nabora verjetnih možnosti glede na že vneseno besedilo, poiščejo naključen naslov. Številni izmed njih so za to potrebovali kar 40 sekund, kar je seveda predolgo, zlasti še, če pri tem upoštevamo, da številni vozniki v praksi tak naslov iščejo kar med vožnjo.
V omenjeni raziskavi so uporabniki razumljivo uporabljali informativno-zabavne sisteme z vmesnikom v angleškem jeziku, ki je bil uporabnikom domač. Če bi se morali soočiti še z vmesnikom v, na primer, nemškem jeziku, bi bili ti rezultati seveda še precej slabši. A prav to je težava, s katero se morajo pogosto soočati slovenski vozniki, pri čemer številni izmed njih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso ravno vešči uporabe angleškega jezika.
Pomemben korak v smeri sprememb na tem področju so konec maja naredili pri Zvezi potrošnikov Slovenije in AMZS. Tedaj je namreč v Državnem zboru RS potekala razprava o Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko v obdobju med letoma 2021 in 2025. Omenjena resolucija obravnava izzive, s katerimi se bo treba soočiti pri uporabi slovenskega jezika v danem obdobju.
Gre pa za dokument, ki je začel nastajati že leta 2017, letošnjega marca pa ga je že sprejel tudi Državni svet RS. V dokumentu so med drugim določili tudi osem ciljev, s katerim naj bi dosegli razvoj slovenskega jezika, toda med njimi bi le stežka našli katerega, ki se nanaša na omenjeno problematiko, pa čeprav je po mnenju ZPS in AMZS še kako pereča, hkrati pa doslej še ni bila aktivno obravnavana.
Negotovost, ki vodi v nevarnost
Kot pojasnjujejo v skupnem dokumentu, prvotne informativno-zabavne sisteme z manjšimi zasloni in klasičnimi bližnjičnimi stikali, po možnosti opremljenimi s kratkimi opisi ali simboli, vse bolj nadomeščajo večji, za dotik občutljivi zasloni, opremljeni z različnimi ikonami. Te so med avtomobilskimi proizvajalci le redko poenotene (z izjemo simbola hiše, s katerim se uporabnik vrne na začetni zaslon), kar prinaša precejšnjo zmedo.
Ob tem je sicer treba omeniti, da že izvedba zaslonov, občutljivih za dotik, informativno-zabavnih sistemov, ki sicer omogočajo neprimerno večjo sliko, preprečuje intuitivno uporabo sistema. Posledično mora voznik, če vozilo ni opremljeno s sistemom, kot je na primer BMW-jev iDrive, ali z drsno ploščico pri vozilih znamke Mercedes-Benz vsakič s pogledom slediti prstu na zaslonu sistema. S tem pogled umika s ceste, zaradi česar je še toliko pomembneje, da čim hitreje najde ukaz, ki ga želi poiskati.
Od te točke naprej se težava le še stopnjuje, saj uporabniki želijo čim hitreje najti iskani ukaz, zato pozornost čedalje bolj preusmerjajo na zaslon naprave. Kot ugotavljajo na ZPS in AMZS, se vozniki hkrati hitro znajdejo pred dilemo, katera izbira oziroma katera nastavitev je prava. Pri tem je seveda težava še toliko večja pri sistemih z večstopenjskimi meniji, saj je iskanje pravega seznama lahko še toliko dolgotrajnejše.
Navodila za uporabo, ki so priložena vsakemu vozilu in vsebujejo tudi omenjene sezname, morajo biti po zakonu sicer že zdaj prevedena v slovenski jezik, vendar pa so preobsežna, da bi lahko pričakovali, da si jih bo uporabnik zapomnil. Poleg tega omogočajo le pridobitev teoretičnega znanja, ne pa tudi praktične izkušnje, zato so vozniku, ko zaide na neznan teritorij, le malo v pomoč.
Ne smemo tudi pozabiti, da nekaj let stara navodila ne morejo zajeti vseh situacij, ki se lahko pojavijo med vožnjo, saj so sodobni avtomobili med servisnimi pregledi deležni programskih posodobitev in posledično novih funkcij – tega bo z uvajanjem posodobitev na daljavo/iz oblaka (OTA) le še več.
Naslednja stopnja: govorno sporazumevanje
Naslednja težava je seveda govorno upravljanje informativno-zabavnega sistema. Vsi večji avtomobilski proizvajalci namreč že ponujajo možnost govornega upravljanja vozil, sistem pa je mogoče aktivirati s preprosto frazo (na primer 'ola, ola' v vozilih znamke Seat ali 'hej, Mercedes' v vozilih s trikrako zvezdo na motornem pokrovu in tako naprej). Omenjena storitev, če jo voznik uporablja vsakodnevno in aktivno, lahko precej nadomesti potrebo po upravljanju sistemov na zaslonu, kar takoj zmanjša možnost nastanka nevarnih situacij, vendar pa je njena uporaba v vozilih, ki ne podpirajo slovenskega jezika, še nekoliko bolj omejena.
Od uporabnika namreč ne zahteva le dobrega znanja angleškega jezika in pravilnih ukazov, ampak tudi jasno izgovarjavo besed (kaj šele imen iz telefonskega imenika), s čimer imajo nekateri posamezniki, ki jim angleščina sicer ne dela preglavic, vseeno kar precej težav. Hkrati sistem ne zna pravilno prebrati tekstovnega sporočila, ki je med vožnjo prispelo v telefon, tako da je omenjena funkcija povsem neuporabna. A to je pri vsem skupaj še najmanjša težava.
Kot najbolj perečo težavo v AMZS in ZPS navajajo to, da v slovenski jezik niso prevedena niti opozorila, ki se prikažejo na instrumentni plošči, projekcijskem zaslonu oziroma na zaslonu informativno-zabavnega sistema in nakazujejo na pojav morebitne – tudi težje – okvare. Te so namreč pogosto podane z opisom v angleškem jeziku, zato jih slovenski vozniki le s težavo razumejo. Že zgolj dejstvo, da ne razumejo sporočila, pa lahko ustvari nelagodje in stres ter posledično potencialno nevarnost za voznika in okolico. Obe organizaciji sta zato v zgoraj omenjenem dokumentu zapisali, da bi morali dati več pozornosti pri uvajanju slovenskega jezika prav prevajanju opozoril o napakah pri delovanju vozila.
Kot rečeno, iz omenjene resolucije ni mogoče razbrati, ali bodo pristojne agencije in ministrstva v prihodnjih štirih letih omenjenemu področju dejansko namenila pozornost, kar pa se da spremeniti (in upajmo, da se bo). Ne nazadnje bodo potrebe po prevodih zaradi razvoja umetne inteligence ter čedalje večje medsebojne povezanosti tehnologij in sistemov naraščale iz dneva v dan.
Slovensko jih vseeno razume že kar nekaj
Da je potreba po ustreznih prevodih informativno-zabavnih sistemov in na splošno vseh sistemov v vozilih velika, kaže tudi praksa. Dejstvo namreč je, da je slovenski avtomobilski trg eden najmanjših v Evropi, saj v najboljšem primeru v primerjavi z državami, kot so Nemčija, Francija ali Velika Britanija, dosega le odstotek tamkajšnje prodaje novih vozil. In čeprav je slovenščina na papirju enakovredna vsem preostalim jezikom EU, ji pozornost namenjajo le redki avtomobilski proizvajalci.
Zaradi tega smo pri prevodih odvisni od njihove milosti in nemilosti, saj domači zastopniki na lastno pest enostavno ne morejo narediti ničesar. Tako se je v preteklosti že dogajalo, da je kak proizvajalec enostavno zavrnil pobudo slovenskega zastopnika za uvedbo slovenskega jezika z utemeljitvijo, da je naš trg enostavno premajhen. Pa čeprav so bili prevodi že pripravljeni!
Pogled na trg novih vozil medtem pokaže, da se v domačem jeziku lahko pogovarjamo s čedalje večjim deležem vozil, v zadnjem obdobju s posodobitvijo informativno-zabavnih sistemov tudi v najbolje prodajanih vozilih koncerna Volkswagen: Seat, Volkswagen, Škoda in Audi. To pa ne velja tudi za vozila koncerna Stellantis, Mercedes-Benz in še bi lahko lahko naštevali.
A spremembe se vendarle obetajo. Pri zastopniku vozil znamke Hyundai so nam tako zaupali, da so na tem področju dejavni že vrsto let, vendar pa matična znamka za prošnje vse do zdaj ni imela posluha. A to naj bi se spremenilo še letos, saj naj bi že do konca leta na cesto zapeljala prva vozila, ki bodo ponujala tako slovenske menije kakor tudi možnost glasovnega upravljanja vozil. Spremembe pa bodo vendarle prihajale postopoma in različno glede na posamezne modele.
Vzor tistim znamkam, ki še ne ponujajo slovenščine, je lahko predvsem Renault, ki je slovenski jezik v informativno-zabavnih sistemih svojih vozilih ponudil že pred desetletjem. Dejstvo, da ima francoski avtomobilski proizvajalec na slovenskih tleh tudi svojo tovarno in izobraževalni center, po besedah Roka Isteniča, predstavnika za stike z javnostjo v podjetju Renault Slovenija, naj ne bi pri tem igralo prevelike vloge. Ne nazadnje postopek prevajanja sistemov ni potekal v Sloveniji, temveč v Franciji, kjer skrbijo tudi za razvoj teh sistemov in uvajanje novih fraz. Tudi zato morebitnih slovničnih napak, ki se občasno pojavijo, ne odpravijo takoj, ampak jih, kot priznava Istenič, zabeležijo in nato v sistem vnesejo šele v okviru rednih posodobitev.
Ne dolgo od tega pa so pri Renaultu začeli nadgradnjo svojih informativno-zabavnih vmesnikov in za to bolj ali manj na novo pripravili prevode vseh seznamov. A glavna novost šele pride. Pri Renaultu so sicer že omogočali glasovno komunikacijo med vozilom in uporabnikom, a je za to doslej skrbel generičen glas, ki je bil v vseh jezikih enak. V prihodnje bodo za vse potrebne fraze posneli glas slovensko govorečega posameznika oziroma posameznice, s čimer bo občutek komunikacije med voznikom in avtomobilom nekoliko enostavnejši in hkrati tudi precej pristnejši – predvsem pa, kar je najpomembneje, bo upravljanje postalo varnejše, česar si gotovo želimo vsi.
Slovensko zna tudi Googlov asistent
Skoraj obvezna oprema vsakega sodobnega informativno-zabavnega sistema podpira tudi podporo za pametne telefone z operacijskima sistemoma Android in iOS – Android Auto in Apple CarPlay. A medtem ko Apple ne podpira slovenskega jezika niti v svojih pametnih telefonih, je slovenščina v konkurenčni platformi že nekaj časa prisotna tudi v avtomobilskem vmesniku. Prav Android Auto bi lahko bil zgled, kako preprosto in enostavno vmesnikom nadeti podobo, ki je preprosta za uporabo in s tem prijazna do uporabnika. Ikone na zaslonu so namreč ravno prav velike in raznolike, da jih uporabnik hitro loči med seboj, poleg tega je vsaka še opremljena z opisom v slovenskem jeziku.
Res je, da Android Auto podpira le storitve, namenjene komunikaciji uporabnika z zunanjim svetom, poslušanju glasbe, hkrati pa omogoča uporabo aplikacije Google Maps, ne omogoča pa komunikacije z vozilom in prikazovanja morebitnih opozoril, vezanih na delovanje vozila. A prav s svojo podobo in prijaznostjo do (slovenskih) uporabnikov bi lahko to bil zgled avtomobilskim proizvajalcem in jih spodbudil, da tudi sami začnejo razmišljati v tej smeri.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol