Kolumna: Matjaž KorošakUvodnik Iz krize v krizo

Čeprav bi si še kako radi rekli, da je pandemične krize počasi konec, je še daleč od tega. Je pa res, da je drugih težav, ki se zgrinjajo nad industrijo, toliko, da se koronavirus pravzaprav zdi že skoraj obvladan ali pa vsaj obvladljiv.

14. 10. 2021

Seveda je v tem primeru govora o kroničnem in kritičnem pomanjkanju polprevodnikov ali čipov, po domače, ki dobesedno hromijo proizvodnjo in spravljajo ob živce celo verigo – od dobaviteljev komponent, tovarn pa vse do distributerjev in prodajalcev (in povezane industrije). Če je bila kriza v sredini leta še obvladljiva in je še prevladovalo mnenje, da bi jo lahko obvladali do konca leta, so zdaj napovedi mnogo bolj mračne. Vsaj večina njih.

Večina analitikov meni, da bi se lahko kriza umirila šele sredi leta 2022 ali najprej v drugem trimesečju leta 2022, do takrat pa bo avtomobilska branža izgubila kar nekaj zaleta in seveda kar nekaj denarja (obstajajo tudi še bolj črnogledi analitiki, ki govorijo celo o letu 2023). Analitiki pri uveljavljenem podjetju IHS Markit so že spet znižali napovedi proizvodnje oziroma izračunali, da bo globalno prizadetih ne 5 milijonov, kolikor je bila ocena še pred mesecem dni, pač pa med 9 in 11 milijoni vozil!

V Evropi je ta številka seveda manjša, saj pravijo, da bo letos prizadetih približno 2 milijona vozil, še nekaj deset tisoč pa jih stoji v skladiščih – nedokončanih. Ocena poznavalca slovenskega trga je, da samo na našem trgu trenutno manjka med pet in sedem tisoč novih vozil! Tudi vodilna svetovalna in analitična hiša LMC Automotive je znižala obete, toda malce manj dramatično, kljub temu pa iz 87 milijonov na 81 milijonov za letošnje leto, drugo leto pa na 85 milijonov izdelanih vozil, kar je osem odstotkov manj od prvotnih napovedi.

Zdaj pa k temu dodajte še dramatične napovedi o dvigu cene energentov (plinu sledi nafta, ki se približuje magični meji 100 dolarjev za sodček), ki jih trenutno še ne občutimo tako – jih pa nedvomno bomo. Seveda lahko temu sledi še pomanjkanje nafte (poglejte vrste v Veliki Britaniji), saj so članice OPEC+ gladko zavrnile dramatičen dvig črpanja nafte, da bi zadržale cene na tej ravni.

In potem temu prištejte še skokovito rast cen surovin za izdelavo pogonskih baterij (predvsem silicija, ki prihaja s Kitajske) in seveda pomanjkanje le-tega, pa še kakšnega materiala. Tako, zdaj vam je lahko jasno, da je drama, ki se odvija okoli pandemije koronavirusa, pravzaprav še manjše zlo, ki nas čaka v prihajajočih mesecih. Ali pa se motim. Morda pa sem res samo črnogled. Počakajmo.